Jedro

Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi tožencu naložilo, da do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi za vsakega od tožnikov plačuje po 240,00 EUR preživnine mesečno.

Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta tožnika, ki predlagata spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pojasnjujeta, da sta izkazala, da obstajajo razlogi za zvišanje preživnine, da je bila mati tožnikov tako ob vložitvi tožbe kot ob vložitvi obravnavane pritožbe brezposelna, da ne drži, da toženec preživnino redno plačuje in da tudi ni res, da nima drugega premoženja. Pritožnika izpostavljata, da ne zmoreta preživeti s preživnino 93,00 EUR mesečno.

Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 411. člena Zakona o pravdnem postopku (1) ( v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče med postopkom v sporih iz razmerij med starši in otroki izda začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok. V skladu z določbo 3. odstavka istega člena se začasna odredba izda po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, torej Zakona o izvršbi in zavarovanju (2) (v nadaljevanju ZIZ). Tako morajo biti tudi ob izdaji začasnih odredb v postopkih iz razmerij med starši in otroki izpolnjeni splošni pogoji, ki jih za izdajo začasnih odredb predpisuje ZIZ, torej pogoj verjetnosti utemeljenosti zahtevka, pa tudi ostali pogoji (nevarnost za bodočo izvršbo, nevarnost nastanka nasilja ali težko nadomestljive škode; prim. 270. in 272. člen ZIZ).

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnjuje, da mora pri odločanju o predlogu za izdajo (regulacijske) začasne odredbe upoštevati, da gre za izjemen ukrep. Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Drugače povedano: začasno varstvo ne more biti nadomestilo rednemu sodnemu varstvu. Ob odločanju o začasnih odredbah glede preživljanja se ta zadržani pristop vsebinsko izrazi skozi drugačen standard – ob odločanju o določitvi / zvišanju preživnine z meritorno odločbo sodišče presoja, kakšen je ustrezen življenjski standard otroka, pri začasni odredbi pa je vsebinski kriterij nujno preživljanje otroka.

Odločilno v tej zadevi je, da vsak od tožnikov redno (pri tem ni pomembno, ali v izvršilnem postopku) od toženca prejme približno 90,00 EUR mesečne preživnine. Poleg tega zakonita zastopnica za tri otroke prejme 250,00 EUR otroškega dodatka. Tako mesečno vsak od tožnikov (oz. zanju zakonita zastopnica) razpolaga s približno 172,00 EUR, kar nikakor ni znesek, ki ne bi zadoščal vsaj za nujne potrebe otrok. Poleg tega sodišča prve stopnje pravilno ugotavlja, da zakonita zastopnica kljub občasni brezposelnosti, ni povsem brez dohodkov. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, saj je nujno preživljanje tožnikov zagotovljeno.

Zato je višje sodišče pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Pritožbeno sodišče dodaja, da v obravnavani zadevi ni bilo razlogov za ločeno obravnavanje začasne odredbe od tožbenega zahtevka in da je v največjem interesu tožnikov, da se o tožbenem zahtevku kar najhitreje odloči. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007– uradno prečiščeno besedilo in Ur. l. RS, št. 45/2008

(2) Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami.