Jedro

Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne tisti, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist.

Izrek

I. Pritožba zoper popravni sklep se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo in popravnim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 182585/22013 z dne 20. 11. 2013, po katerem je tožena stranka dolžna plačati glavnico v znesku 1.277,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 454,50 EUR od 31. 3. 2013 dalje in od zneska 822,86 EUR od 16. 3. 2013 dalje ter stroške izvršilnega postopka v znesku 24,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2013 dalje do plačila, vse v roku 8 dni in pod izvršbo (s popravnim sklepom dopolnjeno: „vzdržalo v veljavi“) (prvi odstavek 1. točke izreka). Glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 50,00 EUR je citirani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek (s popravnim sklepom dopolnjeno: „v tem delu“) zavrnilo (drugi odstavek 1. točke izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 124,50 EUR tožničinih pravdnih stroškov (2. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del izpodbijane sodbe (prvi odstavek 1. točke izreka in 2. točko izreka) se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter razsodi, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 182582/2013 z dne 20. 11. 2013 razveljavi oziroma vrne zadevo v ponovno sojenje. Vložila je tudi pritožbo zoper popravni sklep. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je odgovorila na obe pritožbi in predlagala njuno zavrnitev. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je popravni sklep z dne 9. 6. 2015 izdalo, ker je pri zapisu uvodoma navedene sodbe prišlo do pisne pomote, in sicer je bilo v prvem odstavku 1. točke izreka sodbe pomotoma izpuščeno besedilo „se vzdrži v veljavi“, v drugem odstavku 1. točke izreka sklepa pa, da se tožbeni zahtevek „v tem delu“ zavrne.

6. Tožena stranka v pritožbi zoper popravni sklep z dne 29. 6. 2015 ne navaja nobenih razlogov, zaradi katerih bi bila upoštevaje določbo 328. člena ZPP izdaja takšnega popravnega sklepa nepravilna (pritožnica navaja le, da je zoper sodbo, v zvezi s katero je bil izdan popravni sklep, vložila pritožbo). Pritožbeno sodišče je zato v nadaljevanju presojalo razloge, ki jih je tožena stranka podala v pritožbi zoper sodbo.

7. V zvezi s tem pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da predmetni gospodarski spor sodi med spore majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Uveljavljanje relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopustno.

8. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotovilo, da je tožena stranka pri tožeči stranki z uporabo P. plačilne kartice „M“ opravila nakupe blaga, tožeča stranka pa ji je za to izstavila računa z dne 15. 3. 2013 za znesek 454,50 EUR in z dne 28. 2. 2013 za znesek 822,86 EUR, ki ju je tožena stranka prejela. Ker tožena stranka vtoževanih računov ob zapadlosti, niti kasneje ni poravnala, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo glavnice in zakonskih zamudnih obresti v celoti ugodilo.

9. Drži pritožbena navedba, da je bila v konkretnem primeru tožeča stranka dolžna dokazati, da je tožena stranka pri njej opravila nakupe. Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena namreč izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne tisti, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 384). Tožeča stranka je v postopku kot dokaz, da je tožena stranka opravila nakupe po vtoževanih računih, predložila pregled prodaje po kartici (priloga A2 in A4) ter Splošne pogoje za uporabo P. plačilnih kartic (ki so sestavni del pogodbe, ki sta jo dne 1. 10. 2008 sklenili pravdni stranki, glej prilogo A5 in A6), kjer je v točki 5.00 in 8.00 natančno določena kontrola kartice na prodajnem mestu, kot tudi odgovornost uporabnika kartice. S tem je tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostila materialnemu dokaznemu bremenu. Ali je na podlagi tako predloženih dokazov sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pa pritožbeno sodišče v tem postopku, upoštevajoč že citirani prvi odstavek 458. člena ZPP, ne sme preverjati in je v tem smislu nedovoljen pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni uspela dokazati nakupov tožene stranke.

10. S pritožbenimi navedbami, da tožena stranka ni prejela vtoževanih računov; da ni prejela blaga oziroma da nakupov ni nikoli opravila in da je vse obveznosti poravnala, tožena stranka prav tako uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se zato do teh očitkov ni vsebinsko opredeljevalo.

11. Končno pritožbeno sodišče zavrača tudi očitek pritožnice, da ni bila seznanjena s posledicami 455. člena ZPP. Tožena stranka je bila namreč v vabilu na narok za glavno obravnavno, ki ji je bilo vročeno dne 19. 3. 2015 (glej vročilnico na r. št. 17 spisa) v skladu s 455. členom ZPP izrecno poučena, da v kolikor na narok ne bo prišla ena od pravdnih strank, čeprav je bila v redu vabljena, se bo štelo, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke štelo za umaknjenega (nesporno je, da tožena stranka na narok ni pristopila), je tako povsem pravilna.

12. Glede na navedeno pritožbi nista utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, glede izpodbijanega popravnega sklepa v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP), je pritožbi tožene stranke zavrnilo in izpodbijani del sodbe ter popravni sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP oziroma 2. točka 365. člena ZPP).

13. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov z odgovorom na pritožbo, ker upoštevajoč vsebino odgovora, le-ta ni bil potreben za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).