Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo v dani situaciji, ko ni pozvalo toženke na predložitev določenih listin ali če je dvomilo v resničnost podanih podatkov, samo po mednarodni poti (glej deveti in deseti odstavek 12.a člena ZST-1) preveriti stanje na tem računu ali pa v primeru nemožnosti pridobitve izpisov oziroma podatkov toženko pozvati, naj predloži izpiske transakcijskega računa v Litvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tako predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo (I. točka izreka), kot tudi podredna predloga za odlog ali obročno plačilo sodne takse (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga spremembo sklepa v smeri oprostitve plačila sodne takse, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek.

Navaja, da jo je sodišče prve stopnje s sklepom s 27. 1. 2023 pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev, podrejeno odlog ali obročno plačilo sodne takse, s tem, da predloži podatke o dohodkih in premoženju svojih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 5. odstavka 12. a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Sodišče je ni pozvalo na predložitev izpisov stanja na bančnem računu ali drugih izpisov. Sodišče jo je pozvalo, da predloži podatke o dohodkih in premoženju, kar je storila, saj je v izjavi o premoženjskem stanju za moža navedla, da ima mož odprt s. p. in koliko prejema mesečno prihodkov. Toženka je torej predložila podatek o dohodkih in premoženju. Izpisov bančnega računa moža ni bila dolžna predložiti, saj k temu ni bila pozvana, tega pa ne zahteva niti zakon. Če bi sodišče izpise zahtevalo, bi jih predložila. Toženka je dala soglasje, da sodišče opravi poizvedbe o podatkih, ki so davčna tajnost. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Učinkovit dostop do sodnega varstva obsega pozitivno obveznost države, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravice do sodnega varstva vsakomur ne glede na okoliščine in socialne ovire. Sodne takse ne smejo predstavljati nepremostljivega zadržka za dostop do sodišča. Zato je treba v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse (ravno zato, ker gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1) pri ugotavljanju materialnega položaja stranke slednji podrobno pojasniti, zakaj je njena vloga nepopolna in na kakšen način naj jo ustrezno dopolni.

5. Kot je pravilno v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje, je treba pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks upoštevati vse okoliščine, zlasti materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (peti odstavek 11. člena ZST-1), ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke in dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12. člena ZST).

6. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zavrglo toženkin predlog za oprostitev, odlog in obročno plačilo, ker toženka ni predložila izpiska o stanju na transakcijskem računu (v tujini) njenega moža, zaradi česar je štelo, da zaradi neustrezne dopolnitve predloga na podlagi poziva ni mogoče celostno ugotoviti strankinega premoženjskega stanja oziroma stanja njene družine, zato ni pristopilo k njegovi vsebinski presoji.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje toženko, potem ko je po prejemu plačilnega naloga za pritožbeni postopek zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, s povzetkom splošne določbe 12. člena ZST-1 pozvalo, naj dopolni predlog. V izreku sklepa z dne 27. 1. 2023 je navedlo, naj dopolni predlog tako, da bo vseboval podatke in izjave: - osebne podatke (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko in državljanstvo) družinskih članov toženke; - podatke o dohodkih in premoženju družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12. a člena ZST-1; - lastnoročno podpisano soglasje/izjavo polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; izjavo, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju družinskih članov toženke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 5. odstavka 12. a člena ZST-1 in so navedeni v predlogu resnični, točni in popolni, za kar toženka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost; in - podpise polnoletnih družinskih članov.

Pritožnica je na podlagi takšnega poziva predložila tri podpisane izjave o premoženjskem stanju, svojo, moža ter mladoletnega sina, z določnimi podatki in ustreznim soglasjem in izjavo. V podpisani izjavi o premoženjskem stanju moža (obrazec ZST-1), vključno z zahtevanim soglasjem in izjavo, je zapisano, da ima toženkin mož odprt s. p. in prejema mesečno okoli 1.000 do 1.200 EUR, da ima preživninsko obveznost (iz prejšnje zveze) v višini 160 EUR mesečno ter nima prihrankov (priloga B10). S tem je po oceni pritožbenega sodišča zadostila zahtevi glede podatkov o premoženju in dohodkih družinskega člana, saj v posplošenem pozivu o predložitvi podatkov glede premoženja na nujnost predložitve izpiskov TRR (v tujini) ni bila opozorjena. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče toženke ni pozvalo, da predloži kakršnekoli izpise o stanju na bančnem računu, niti kakšne druge izpise. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi in vpogledu v izjave o premoženjskem stanju ter v uradne evidence, tudi v evidenco Ajpes (priloga c12), ugotovilo, da ima toženkin mož odprt transakcijski račun v tujini (Litvi) ter da sodišče ne razpolaga s podatkom o stanju na tem računu. Vendar v primeru, ko sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 1. 2023 toženke ni konkretno pozvalo na predložitev izpisov stanja na računih stranke in njenih družinskih članov (kot to v nasprotju s pozivnim sklepom navaja v razlogih izpodbijanega sklepa) je izpodbijana odločitev najmanj preuranjena. Sodišče prve stopnje bi moralo v dani situaciji, ko ni pozvalo toženke na predložitev določenih listin ali če je dvomilo v resničnost podanih podatkov, samo po mednarodni poti (glej deveti in deseti odstavek 12.a člena ZST-1) preveriti stanje na tem računu ali pa v primeru nemožnosti pridobitve izpisov oziroma podatkov toženko pozvati, naj predloži izpiske transakcijskega računa v Litvi.

8. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo (peti odstavek 108. člena ZPP), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Kot je razvidno iz razlogov tega sklepa, naj sodišče ali samo pridobi ustrezne listine/podatke po mednarodni poti ali toženko pozove, da predloži izpisek računa v tujini za daljše (več mesečno) obdobje. Če toženka ne bo predložila zahtevanih izpisov, bo sodišče imelo podlago za zavrženje predloga, sicer pa bo moralo o njem vsebinsko odločiti.