Jedro

Organ je vezan na podatek, ki ga je tožnik vpisal v obrazce.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: upravni organ) je z izpodbijano odločbo, izdano v ponovljenem postopku, A.A., KMG MID 100323826 zavrnila zahtevek za ukrep Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo ter Varnost in zdravje pri delu. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka v zbirni vlogi (obrazec „B–Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004 – stalež živali“) prijavila stalež živine 58,41 GVŽ ter da ima v uporabi 20,93 ha kmetijskih zemljišč (obrazec „C–Podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2004“). Stranka je tudi navedla, da je oddala živinska gnojila v skupni količini 258 m3 prašičje gnojevke, kar v skladu z določili Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01 in 29/04) predstavlja zmanjšanje obtežbe na kmetijskem gospodarstvu za 16,125 GVŽ (258 m3/16 m3 na GVŽ). Obremenitev na kmetijskem gospodarstvu je 2,02 GVŽ/ha (58,41 – 16,125) GVŽ/20,93 ha), kar je več od predpisanih 2,0 GVŽ/ha, določenih v poglavju 9.3.4 točki A Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/04 in 45/06). Zato je vse zahtevke zavrnila.

Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo. V obrazložitvi odločbe navaja, da se preobremenitev z živino, zaradi česar je prvostopni organ zavrnil zahtevek za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov, izračuna s pomočjo Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/2005), ki je nadomestila prejšnjo Uredbo, veljavno v času odločanja na prvi stopnji v prvem postopku. Uredba v tabeli 3: Količina dušika v živinskih gnojilih, ki se pridobi na leto pri reji posamezne domače živali, preračunano na 1 GVŽ, določa, da 1 GVŽ prašičev proizvede letno 80 kg dušika. Tabela 4: Količina dušika v 1 m3 živinskega gnojila pri posameznih domačih živalih pa navaja, da se v 1 m3 prašičje gnojevke nahaja 5 kg dušika. Drugostopni organ je izračunal, da se v oddanih 258 m3 prašičje gnojevke nahaja 1.290 kg dušika (258 x 5). Navedeno število deljeno z 80 (1 GVŽ prašičev na leto proizvede 80 kg dušika) da rezultat 16,125 GVŽ. To število je odštel od vseh GVŽ in dobil podatek 42,258 GVŽ. Tega je delil z zemljišči v uporabi v letu 2004 in dobil podatek, da je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu po oddaji živinskih gnojil v letu 2004 znašala 2,02 GVŽ/ha in je presegla dovoljeno obremenitev do 2,0 GVŽ/ha.

Tožnik izpodbija odločbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je upošteval vse v relevantnem času veljavne predpise in oddal vlogo za podporo izvajanju EU standardov in ne vloge za investicijo, ki bi jo v primeru, da ne bi izpolnjeval zahtev EU standardov, lahko izvedel in prejel sredstva iz tega naslova. Navaja, da je imel v času oddaje vloge na svojem kmetijskem gospodarstvu 58,41 GVŽ, in sicer prašiče, v obdelavi je imel 20,93 ha kmetijskih zemljišč, ter sklenjeno pogodbo za oddajo viškov organskih gnojil v količini 258 m3 prašičje gnojevke, ki se po pogodbi razvozi na 10,20 ha kmetijskih površin. V PRP je pod točko 9.3.4. določeno, da je za 1 GVŽ potrebno zagotoviti 8 m3 jame za gnojevko. Za šest mesecev je tako potrebno za prašičjo gnojevko zagotoviti najmanj 7 m3 prostora, kar letno znaša 14 m3 prostora za 1 GVŽ. Glede na to, da je oddal 258 m3 prašičje gnojevke, je oddal za 16,125 GVŽ organskih gnojil (258 m3/16 m3/GVŽ = 16,125 GVŽ). Organska gnojila je raztrosil na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima v lasti ter na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima v najemu (20,93 ha lastnih kmetijskih zemljišč + 10,20 ha najetih kmetijskih zemljišč = 31,13 ha kmetijskih zemljišč v uporabi). Preračun pokaže, da obtežba z živino glede na površino kmetijskih zemljišč v uporabi ni presegla v PRP postavljene zahteve 2 GVŽ/ha (58,41 GVŽ/31,13 ha=1,87 GVŽ/ha). Izpolnil je zahtevo Programa, ki določa, da obtežba z dušikom ne sme presegati 170 kg dušika/ha na leto, kar ustreza 2 GVŽ/ha v primeru prašičje reje. Program obtežbe z dušikom definira z obtežbo z živino, zato ta dva pojma ne moremo ločevati, kot je storil upravni organ. Tako PRP kot zavrnilni kriterij v zvezi z obtežbo upošteva in navaja le obtežbo z živino. Meni, da se je upravni organ napačno oprl na Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05), ki je bila sprejeta in objavljena po oddaji vloge. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je upravičen do sredstev za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnji in Varnost in zdravje pri delu za leto 2004. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Vztraja, da je pri izračunu obremenitve z živino treba upoštevati le površine, ki jih je tožnik prijavil v zbirni vlogi za leto 2004, v obrazcu C, to pa je 20,93 ha. Na tem obrazcu morajo vlagatelji zahtevkov navesti vsa kmetijska zemljišča v uporabi. To pomeni, da bi moral tožnik na obrazcu C navesti tudi vsa morebitna dodatna zemljišča v najemu, saj jih glede na trditve uporablja kot kmetijska zemljišča v uporabi. Meni, da je oddajo odvečnih živinskih gnojil mogoče upoštevati le kot zmanjšanje GVŽ ali pa kot povečanje uporabljivih hektarjev, nikakor pa ne oboje hkrati, kot to meni tožnik. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 - na katero se nanaša sporni tožnikov zahtevek za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov (Uradni list RS, 24/04 in 116/04, v nadaljevanju Uredba) v 3. členu določa, da so upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe kmetijska gospodarstva ter druge fizične in pravne osebe, ki so določene z zakonom ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva. Upravičenci do plačil morajo izpolnjevati zahteve dobre kmetijske prakse in ostale pogoje, kot je to določeno za posamezen ukrep. Dobro kmetijsko prakso pri gnojenju je za relevantno obdobje urejal Program razvoja podeželja 2004-2006 v točki 9.2.1.1, v kateri se sklicuje na Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/2000) ter navaja, da v skladu z določbami Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/1996, 35/2001, 29/2004) število GVŽ na ha KZU ne sme preseči 2 GVŽ pri prašičih (živali, katerih rejo izvaja tožnik).

V zadevi je sporno, ali je tožnikovo kmetijsko gospodarstvo preseglo navedeno mejno obtežbo. Nesporna sta podatka, da je bil na dan 1. 4. 2004 stalež živali 58,41 GVŽ (podatek, ki ga je tožnik navedel v obrazcu »B« in povzel v obrazcu »K-1«) ter da je oddal 258 m3 prašičje gnojevke. Na podlagi teh podatkov sta oba upravna organa (drugostopni organ na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, Uradni list RS, št. 84/05) izračunala, da se je zaradi oddane gnojevke obtežba zmanjšala za 16,125 GVŽ. S tem podatkom se v tožbi izrecno strinja tudi tožnik. Do različnega izračuna dejanske obtežbe prihaja glede na površine, ki jih je pri tem treba upoštevati. Sodišče se strinja z upravnim organom, da je treba upoštevati podatek iz obrazca »C-prijava zemljišč v uporabi za leto 2004«. Ta pa izkazuje, da je imel tožnik tega leta v uporabi 20,93 ha zemljišč. Upoštevajoč ta podatek je izračun upravnega organa, da je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu tožnika po oddaji prašičje gnojevke v letu 2004 znašala 2,02 GVŽ na ha, pravilen (42,285 : 20,93 = 2,02). Pravilen je zato tudi sklep, da je obtežba presegla dovoljeno obremenitev do 2,0 GVŽ na ha.

Izračun obtežbe z živino kot ga podaja tožnik v tožbi „58,41 GVŽ/31,13ha = 1,87 GVŽ“ je napačen. Tožnik namreč upošteva površino zemljišč (31,13 ha), ki nima podlage v podatkih, navedenih v zahtevku, ko je v obrazcu „K-1“ povzel podatek iz obrazca „C“ o zemljiščih v uporabi in sicer 20,93 ha zemljišč. Obrazcu „K“ je priložena pogodba med tožnikom in B.B. o oddaji presežka prašičje gnojevke za obdobje 2004 do vključno leta 2010, iz katere izhaja, da se je slednji zavezal, da bo za prevzem in uporabo presežkov gnojevke s tožnikove kmetije zagotovil lastna kmetijska zemljišča površine 10,2 ha. Da bi to zemljišče imel tožnik v najemu, kot navaja v tožbi, v obrazcu „C“ ni navedel, pa bi moral, če bi se naj upoštevalo kot zemljišče, ki ga je imel v uporabi. Organ je bil vezan na podatek, kot ga je tožnik vpisal v obrazce. Kot je sodišče že presodilo, je pravilno upošteval zmanjšanje obtežbe zaradi oddaje živinskih gnojil, ki pa je še vedno presegla dovoljeno obremenitev z živino.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.