Jedro

Tožena stranka se ne more sklicevati na odlok o urbanističnem redu kot veljavno urbanistično zasnovo, če ni ugotovila, ali ta urbanistični red ni v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške uprave za javne prihodke št. ... z dne 24.2.1995.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave Ž. št. ... z dne 19.1.1994, s katero je bilo tožniku v letu 1993 odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 2.404,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo nadomestilo odmerjeno v skladu z določbami 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Skupščine občine Ž. (Uradni list SRS, št. 21/81-8/88 in RS, št. 49/92). Po določbi 2. odstavka 1. člena navedenega odloka se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj mej veljavnih urbanističnih zasnov, na območjih naselij, ki so z dolgoročnim planom občine Ž. določena za stanovanjsko in kompleksno graditev in na območju, kjer je bil sprejet prostorsko izvedbeni načrt. Tožniku je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmerjeno na podlagi Odloka o urbanističnem redu v občini Ž. (Uradni list SRS, št. 26/78, 45/82, 32/83). Po določbi prvega odstavka 1. člena citiranega odloka, se na podlagi urbanističnega programa občine Ž., ki je bil sprejet z Odlokom o urbanističnem programu občine Ž. (Uradni list SRS, št. 24/77), z urbanističnim redom urejajo vsa naselja in območja v občini Ž., razen naselij in območij, za katera je sprejet urbanistični ali zazidalni načrt. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za območja in zemljišča, ki so zavarovana s posebnimi predpisi, ter za gradnjo objektov, ki so širšega regionalnega pomena (drugi odstavek). Drugi člen navedenega odloka določa, da se bo del naselja A.v. izgrajeval po tehničnih prilogah znotraj mej zazidljivosti, ki jih je izdelal Zavod za načrtovanje Ž. v merilu 1:2880 in ki so sestavni del Odloka o urbanističnem programu občine Ž. (Uradni list SRS, št. 24/77). Ker je iz dopisa občinskega sekretariata za okolje in prostor z dne 30.3.1994 in iz podatkov občinske geodetske uprave s priloženo karto katastrskega območja L. razvidno, da je predmetno zemljišče v A.v., parc. št. 181/0 k.o. L., na katerem se nahaja zavezančeva stavba, določeno za stanovanjsko graditev in je znotraj meja zazidljivosti, je prvostopni organ od omenjenega zemljišča v skladu s citiranimi zakonskimi določili, utemeljeno odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka ni imela pravne podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tehnične priloge, na katere se sklicuje tožena stranka, ne obstajajo, odlok o urbanističnem programu, na katerega se sklicuje tožena stranka, pa je prenehal veljati 25. oktobra 1986 z Odlokom o razveljavitvi Odlokov o urbanističnem programu in urbanističnih načrtih občine Ž. (Uradni list SRS, št. 39/86). Tožeča stranka še navaja, da je parc. št. 181, za katero ji je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v območju 100 ha strnjenega kmetijskega kompleksa in jo od zazidalnega območja loči cesta, parc. št. 1447/25. Obstoj dveh kmetijskih gospodarskih objektov, dveh kozolcev in stanovanjske hiše na parc. št. 181, kar vse služi za obdelavo omenjenega strnjenega kmetijskega kompleksa, ne utemeljuje uvrstitev hiše v zazidalno območje. Predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po 2. odstavku 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89) se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem. Na podlagi tretjega odstavka istega člena je Skupščina občine Ž. območja, za katere se v občini plačuje nadomestilo, določila z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Ž. (Ur.l.SRS, št. 21/81, 36/83, 10/86, 1/87, 8/88 ter Ur.l.RS, št. 49/92). Ta odlok v 2. odstavku 1. člena določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj mej veljavnih urbanističnih zasnov, na območju naselij, ki so z dolgoročnim družbenim planom občine Ž. določena kot industrijska, oskrbovalna in turistična središča, na območju, ki je določeno za stanovanjsko in kompleksno graditev, in na območjih, kjer je bil sprejet prostorski izvedbeni načrt. Iz navedenega sledi, da odlok ne določa območij, na katerih se plačuje nadomestilo, neposredno, temveč s sklicevanjem na veljavne urbanistične zasnove ter prostorske izvedbene akte.

Ker v obravnavanem primeru tožena stranka kot podlago za odmero nadomestila navaja Odlok o urbanističnem redu v občini Ž., v zvezi s prejšnjim urbanističnim programom, se sodišču vzbuja dvom v njeno ugotovitev, da je predmetno zemljišče v A.v. določeno za stanovanjsko graditev in je znotraj meja zazidljivosti na podlagi veljavnih urbanističnih zasnov.

Ker je bil Odlok o urbanističnem programu občine Ž. (Ur.l.RS, št. 24/77), ki je bil podlaga urbanističnemu redu, razveljavljen, se tožena stranka ne more sklicevati samo na navedeni odlok o urbanističnem redu, kot veljavno urbanistično zasnovo, ne da bi ugotovila ali ta urbanistični red ni v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine Ž.. Kajti po prenehanju veljavnosti Zakona o urbanističnem planiranju (Ur.l.SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) se urbanistični redi uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana (1. odstavek 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Ur.l.SRS, št. 18/84 - Ur.l.RS, št. 71/93).

Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe ZUS/77 je uporabilo na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) in smiselno kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).