Jedro

Za odločitev o tem, ali je predlog za vrnitev po vojni podržavljenega premoženja utemeljen po določbah ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, to pa je razvidno iz vpisa v zemljiško knjigo in zaplembene odločbe.

V obravnavanem primeru je bilo premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945). Zato lahko predlagateljica vrnitev premoženja zahteva le v upravnem postopku na podlagi določb ZDen (in ne ZIKS).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu predlagateljice za vrnitev zaplenjenega premoženja, zato bo predlog po pravnomočnosti sklepa odstopljen v reševanje pristojnemu upravnemu organu v skladu z Zakonom o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagateljica v pravočasni reviziji zoper drugostopenjski sklep uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Zmotno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je za reševanje obravnavanega predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja pristojen upravni organ in ne sodišče. Meni, da je treba uporabiti določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS), ker je bilo premoženje njenim prednikom podržavljeno na podlagi pravnomočne kazenske sodbe, zahtevki po ZIKS pa sodijo v sodno pristojnost. Sklicuje se na zadevo US RS Up-969/08 z dne 31. 5. 2010. Zatrjuje kršitve iz 14. in 33. člena Ustave. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma odloči, da je sodišče prve stopnje stvarno pristojno za odločanje v obravnavani nepravdni zadevi.

4. Revizija je bila vročena obema nasprotnima udeleženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ustavno sodišče je v odločbi Up-544/11 smiselno poudarilo, da je dejstvo, ali je bilo premoženje posamezniku odvzeto na podlagi kazenske sodbe ali na podlagi odločb, izdanih v skladu z Odloki AVNOJ-a, pomembno, da pa je v zadevi Up-969/08 izjemoma odločilo drugače, ker so se predlagatelji zanesli na (kot se je kasneje izkazalo napačen) vpis v zemljiški knjigi o zaplembi premoženja na podlagi kazenske sodbe in so zato začeli napačen postopek za vrnitev premoženja po določbah ZIKS, vendar še v roku iz 64. člena ZDen.

7. Za odločitev o tem, ali je obravnavani predlog za vrnitev po vojni podržavljenega premoženja z dne 14. 11. 2013 utemeljen po določbah ZIKS, je torej pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, to pa je razvidno iz vpisa v zemljiško knjigo in zaplembene odločbe(1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil zaplembeni postopek končan s sklepoma Zp 64/46 in Zp 66/46 (pravilno Zp 65/46) z dne 28. 3. 1946, s katerima je sodišče odločilo o prenosu premične in nepremične imovine obeh pokojnikov v državno last na podlagi pravnomočnih zaplembenih odločb Okrajne zaplembene komisije na Ptuju opr. št. 96/45, 99/45 in 653/45, vse z dne 27. 8. 1945, ki so temeljile na 1. in 2. točki 1. člena Odloka AVNOJ-a (iz razloga, ker sta osebi nemške narodnosti). Tudi v zemljiški knjigi je navedeno, da so pri vseh nepremičninah kot podlaga za prenos lastninske pravice na državo navedene pravnomočne odločbe zaplembene komisije(2) (kar pomeni, da predlagateljica v obravnavanem primeru ni bila „zavedena“ z vpisom v zemljiški knjigi). To pomeni, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da je bilo v obravnavanem primeru premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945), in da lahko zato predlagateljica vrnitev premoženja zahteva le v upravnem postopku na podlagi določb ZDen (in ne ZIKS). Vrhovno sodišče ob tem še dodaja, da v tem postopku nima pristojnosti za odločanje o tem, ali je okrajna zaplembena komisija pri izdaji zaplembenih odločb pravilno uporabila Odloke AVNOJ-a ali ne(3).

8. Ostale revizijske trditev glede na navedeno niso pomembne, zato nanje ni potrebno posebej odgovarjati.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku).

Op. št. (1): Primerjaj sklep II Ips 299/2010. Op. št. (2): Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev ni upoštevno, primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj sklep II Ips 181/2012.