Jedro

Toženka vozila ni oddala v shranjevanje, shranjevanja ni naročila in tudi ni nikoli odklonila sprejema vozila. Zato je materialnopravno povsem pravilno stališče obeh sodišč o neutemeljenosti zahtevka za plačilo hrambe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženka dolžna plačati stroške hrambe osebnega avtomobila v znesku 1.248.531 SIT za čas od policijskega zasega vozila 10. 11. 1994 do izročitve vozila toženki.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidenta je, da je zaseg osebnega avtomobila Audi 80 zahtevala pravna prednica toženke, ko je ta bil v uporabi in posesti tožnika. PP Žalec je ob asistenci PP Murska Sobota zasegla avtomobil tožniku. Ugotovitev sodišča, da se je tožnik upiral zasegu osebnega avtomobila, naj bi bila v nasprotju z listinami v spisu, sočasno pa predstavlja logični zaključek, saj je tožnik do januarja 1995 imel veljavno registriran avtomobil, katerega mu je policija zasegla brez navedbe utemeljenega razloga, verjetno zaradi suma storitve kaznivega dejanja tretje osebe. Tožnik je upravičeno varoval svoje interese, zaradi česar ni ravnal protipravno, ko je branil pravico do posesti vozila. To pa ne pomeni, da je tožnik preprečil policistom osebni avtomobil odpeljati in ga deponirati na za to primernem javnem mestu, kar pa policisti niso storili. Zaključek pritožbenega sodišča, da so dejanja opravljali organi pregona, naj bi bil v nasprotju z določbami 723. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ker sta lastnik vozila in organi pregona, torej policija, katera nastopa kot izpolnitveni pomočnik lastnika, oba solidarno odgovorna za škodo, katero utrpi imetnik nepremičnine, poslovnega objekta ali drugega primernega objekta za hrambo zaseženega predmeta, ki je pod kontrolo policistov. Z nastalo škodo naj bi bila tožniku odgovorna tako toženka, kakor tudi toženka v pravdni zadevi P 353/2000, ki je sedaj v revizijskem postopku II Ips 224/07. Revident predlaga Vrhovnemu sodišču, da zaradi revizije II Ips 224/07 obe reviziji združi v enotno obravnavanje, v katerem naj obe sodbi razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje in odredi združitev obeh pravdnih zadev v smislu določila 300. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, da se v enotnem postopku ugotovi solidarna odgovornost toženke ter toženke v pridruženi pravdni zadevi.

Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

4. Nikakršne pravne podlage ni za to, da bi Vrhovno sodišče "združilo v enotno obravnavanje" dve revizijski zadevi. Izključni namen združevanja pravd v smislu določb 300. člena ZPP je v smotrnosti postopka in koncentraciji glavne obravnave, kar vse pri odločanju o izrednem pravnem sredstvu proti pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča ne pride več v poštev.

5. Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo dejanske ugotovitve, ki jih je pritožbeno sodišče upoštevalo pri odločanju o tožnikovi pritožbi proti prvostopenjski sodbi. S tem v zvezi je sodišče ugotovilo, da toženka ni sodelovala pri shranjevanju vozila, da se je tožnik upiral vrnitvi vozila toženki zaradi spornih vlaganj v vozilo, sodišče pa je v sodbi II P 724/95 naložilo tožniku vrnitev vozila. Toženka tako vozila ni oddala v shranjevanje, shranjevanja ni naročila in tudi ni nikoli odklonila sprejema vozila. Zato je materialnopravno povsem pravilno stališče obeh sodišč o neutemeljenosti zahtevka za plačilo hrambe. Revident se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 723. člena ZOR, ki ureja skrbnost shranjevalca v primeru depozita v sili in nima nikakršne zveze z odločanjem o tožnikovem zahtevku. Prav nikakršne podlage tudi ni, da bi bila toženka dolžna tožniku povrniti zatrjevano škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nemožnosti uporabe garaže zato, ker toženki (lastnici vozila) ni hotel izročiti spornega vozila.

6. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP, odločitev pa implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov. (1) .Op. št. (1): Primerjaj določbo prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.