Jedro

Korist tožene stranke, ki jo je ta imela od tožnikovega vnaprejšnjega plačila, predstavlja tako ekvivalent koristi tožnika od nespremenjene cene. Takšne premoženjske koristi tožene stranke pa ni moč šteti za neupravičeno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo plačilo 25.035,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Pritožbo tožene stranke pa je s sklepom zavrglo, zato ker je štelo, da je bila vložena prepozno. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke proti sodbi in sklepu. Sklep sodišča prve stopnje je razveljavilo, sodbo sodišča prve stopnje pa je spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni, ali pa jo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje drugostopenjskemu sodišču. V reviziji vztraja pri trditvi, da je tožena stranka storila dejanje špekulacije, ker mu ni priznala obresti na enkratno vplačilo zneska od dneva vplačila do izročitve garažnega boksa. Zatrjuje, da mu je tožena stranka postavila kot pogoj za prodajo garažnega boksa vnaprejšnje plačilo, in meni, da sta bila v konkretnem primeru oba zneska špekulacije, t.j. izkoriščanje stanja na trgu in pridobitev neupravičene premoženjske koristi, podana kumulativno. Zato je pogodbeno določilo o medsebojnem pobotanju obresti in stroškov podražitve nezakonito. Revident se ob tem sklicuje na Zakon o temeljih poslovanja OZD na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu in o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnega jugoslovanskega trga na tem področju (Ur.l. SFRJ št. 43/76 - 43/86, v nadaljevanju obrazložitve ZTP), Zakon o blagovnem prometu (Ur.l. 21/77 - 29/86) in Zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Nadalje se ne strinja s stališčem, da ni bilo kršeno načelo ekvivalence premoženjskih koristi obeh pravdnih strank, saj je moral sam najeti drag revalorizacijski kredit. Prav tako je po revidentovem mnenju nepravilno stališče pritožbenega sodišča, da tožene stranke kljub zamudi pri izročitvi ne prizadanejo nobene sankcije. Inflacijski učinki ceno garažnega boksa zvišujejo, s tem pa je izničen učinek plačila obresti od vnaprejšnjega plačila. Dodaja še, da dvomi v pravilnost odločitve sodišča druge stopnje glede razveljavitve sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe tožene stranke.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Ves čas postopka je bilo med pravdnima strankama nesporno, da si je tožnik z vnaprejšnjim plačilom zagotovil nespremenjeno ceno.

Nespremenjena cena pa v pogojih inflacije pomeni za kupca varstvo pred razvrednotenjem njegovega denarja. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, upoštevaje pri tem dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje o ceni garaže na dan zapadlosti obveznosti tožene stranke in višini vtoževanih obresti za isto obdobje. Korist tožene stranke, ki jo je ta imela od tožnikovega vnaprejšnjega plačila, predstavlja tako ekvivalent koristi tožnika od nespremenjene cene. Takšne premoženjske koristi tožene stranke pa ni moč šteti za neupravičeno. V njenem ravnanju tako ni bistvenega elementa špekulacije v blagovnem prometu po prvem odstavku 16. člena ZTP, t.j. pridobitve neupravičene premoženjske koristi. Prav tako na presojo neupravičenosti premoženjske koristi tožene stranke v reviziji ponovno izpostavljena zamuda pri izročitvi garaže ne more vplivati. Tudi pri zamudi gre za špekulacijo le, če do zamude pride ob nezajamčeni ceni. Drugih sankcij, ki bi toženo stranko lahko doletele zaradi nepravočasne izpolnitve, pa tožnik ni uveljavljal in sodišče o njih zato ni odločalo. Revidentovemu stališču, češ da iz obrazložitve sodišča druge stopnje sledi, da tožene stranke zaradi zamude ne morejo prizadeti nobene posledice, že zato ni mogoče pritrditi.

Tudi do obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu, na katerega se revident sklicuje še v reviziji, v konkretnem primeru ni upravičen, upoštevaje pri tem nadaljnje dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje o pogodbeno dogovorjenih in obračunanih obresti.

Ob tem revizijsko sodišče revidentu še pojasnjuje, da njegov dvom o pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje glede pravočasnosti pritožbe tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje, ni mogel biti predmet presoje, ker proti takšnemu sklepu sodišča druge stopnje ni revizije (prvi odstavek 400. člena ZPP).

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).