Jedro

Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča. Izpolnjen mora biti tudi t.i. materialni kriterij, ki ga v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP pomeni ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnica prosila za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva verjetnega izgleda za uspeh nima, kar je tudi obrazložila. Tožnica vsebinsko nasprotuje dokazni oceni iz sodbe pravdnega sodišča, toženka pa je prepričljivo in dovolj izčrpno obrazložila, zakaj se s takšno dokazno oceno strinja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 454/2012-5 z dne 7. 11. 2012 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju organ za BPP) odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnica dne 17. 10. 2012 pri Okrožnem sodišču v Krškem vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 72/2011 z dne 4. 10. 2012. K vlogi je priložila omenjeno sodbo, dokazilo, da prejema denarno socialno pomoč, in podala pisno obrazložitev vloge. Organ za BPP je tožnico zaradi razjasnitve zadeve povabil tudi na razgovor. Organ za BPP se nato sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer na 24. člen, po katerem se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo dejstva in okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Zadeva zlasti ne sme biti očitno nerazumna oziroma mora imeti prosilec v zadevi izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Skladno s tretjim odstavkom navedenega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po oceni organa za BPP je zahteva tožnice nerazumna, saj s pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 72/2011, s katero je sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 3.000,00 EUR s pripadki, nima izgleda za uspeh. V navedenem primeru je sodišče po izvedenih dokazih ugotovilo, da sta vzgojiteljici ravnali s potrebno skrbnostjo in ni podana odškodninska odgovornost vrtca in posledično zavarovalnice, pri kateri je imel vrtec zavarovano svojo odgovornost. Navaja, da je prišlo do škodnega dogodka v vrtcu, ko se je mld. sin tožnice, ko je pritekel iz umivalnice v igralnico, spotaknil ob lastne noge in se med padcem udaril v rob elementa ter pri tem na čelu zadobil vreznino. Tožnica je šele v vlogi, priloženi k prošnji, navedla, da se sin ni spotaknil sam od sebe, saj trditev, da bi se otrok spotaknil ob kogarkoli ali karkoli do zaključka zadeve na prvi stopnji ni bila podana in je v tej smeri tožnica z dokazi prekludirana. Povzema ugotovljena dejstva iz sodbe ter poudari, da je po stališču sodne prakse pretiran nadzor ali celo prepoved iger, tudi teka, ki nosijo minimalna tveganja v nasprotju z vzgojno varstvenimi cilji, med katerimi je tudi razvoj gibalnih sposobnosti (npr. Ips 342/1994 in II Ips 570/1998). Po navedenem je pričakovanje tožnice, da bo s pritožbo uspela, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato je bila vloga za BPP zavrnjena.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da po stališču tožene stranke nobena stranka, ki v pravdi ne uspe, ne bi imela nobenih možnosti in izgledov, da bi izrazila svoje nestrinjanje z vložitvijo pritožbe, še celo ne v primerih, če je sodišče svojo odločitev oprlo na predlagane izvedene dokaze. Namen odločitev pritožbenih sodišč je zlasti v tem, da popravljajo napake, ki se zgodijo v sodnih postopkih na prvi stopnji. Poudarja, da je v pritožbi, ki jo je dne 22. 10. 2012 vložila zoper citirano sodbo Okrajnega sodišča v Krškem, navedla, da vzgojiteljici nista nesporno zanesljivo ravnali z skrbnostjo, kar tudi pojasnjuje. Čim je podano tveganje nastanka poškodb, morajo biti vsi, ki imajo nadzor nad mladoletnimi otroki, toliko bolj previdni in svoje delo organizirati tako, da do takšnih ali podobnih poškodb, kot jih je zadobil mld. sin tožnice, sploh ne more priti. Meni, da je Okrajno sodišče v Krškem v sporni zadevi v dejanskem in materialno pravnem pogledu napačno odločilo ter je zato morala tožnica kot zakonita zastopnica in mati mld. otroka vložiti pritožbo. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov spora.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da nima verjetnega izgleda za uspeh. Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, ne zadošča. Izpolnjen mora biti tudi tudi t.i. materialni kriterij. Omenjeni materialni kriterij iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnica prosila za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila in pojasnila. Po presoji sodišča tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti odločitve. Tožeča stranka namreč vsebinsko nasprotuje dokazni oceni iz sodbe opr. št. P 72/2011, tožena stranka pa je prepričljivo in dovolj izčrpno obrazložila, zakaj se s takšno dokazno oceno strinja. Glede na navedeno je po presoji sodišča, ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločitev tožene stranke, da prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.