Jedro

Okoliščina, da je ena od pravdnih strank sodnica na sodišču druge stopnje, ki bi bilo po procesnih pravilih stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njeni pritožbi, bi, če bi o pritožbi odločalo to sodišče, lahko pri nasprotni stranki vzbudila vtis o njegovi nepristranosti, pri javnosti pa negativno vplivala na percepcijo o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v pritožbenem postopku se določi Višje sodišče v A.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njen tožbeni zahtevek, pritožbo, o kateri bi moralo po pravilih o stvarni in krajevni pristojnosti odločiti Višje sodišče v B. 2. V odgovoru na tožbo je prvi toženec predlagal delegacijo pristojnosti na eno od ostalih višjih sodišč v državi. Predlog je utemeljil z okoliščinami, da je prva tožnica sodnica, ki sodniško funkcijo opravlja prav na Višjem sodišču v B., da je namestnica vodje oddelka za gospodarsko sodstvo in predsednica enega od senatov tega oddelka in da med sodelavci uživa spoštovanje; že zaradi tega in avtoritete prve tožnice bi lahko prišlo do (nenamerne) pristranskosti sodnikov istega sodišča, če bi ti odločali o pritožbi. Poleg tega je iz spisa I K 52075/2010 Okrožnega sodišča v B. razvidno – tako je tam izpovedala prva tožnica – da je v preteklosti o zadevi razpravljala z ostalimi sodniki, pri čemer je posebej izpostavila sodnico ...., ki je sodnica oddelka za civilno sodstvo. Dejstvo, da je o zadevi seznanjenih več sodnikov Višjega sodišča v B., med katerimi je najmanj ena sodnica civilnega oddelka, vzbuja dvom v nepristranskost. 3. Za odločanje v pritožbenem postopku se določi Višje sodišče v A. 4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Med slednje, to je „druge tehtne razloge“, spadajo tudi razlogi, s katerimi se zagotavlja neodvisnost sojenja.

5. Okoliščina, da je ena od pravdnih strank sodnica na sodišču druge stopnje, ki bi bilo po procesnih pravilih stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njeni pritožbi, bi, če bi o pritožbi odločalo to sodišče, lahko pri nasprotni stranki vzbudila vtis o njegovi nepristranosti, pri javnosti pa negativno vplivala na percepcijo o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča. 6. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče predlogu prve tožene stranke ugodilo in za odločanje v pritožbenem postopku v tej zadevi določilo Višje sodišče v A.