Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba Cpg 125/2015

ECLI:SI:VSCE:2015:CPG.125.2015 Gospodarski oddelek

odstop terjatve v zavarovanje fiduciarna cesija ločitvena pravica
Višje sodišče v Celju
20. maj 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) ni običajna cesija, temveč dogovorjena za zavarovanje terjatve, zato pa nujno vsebuje tudi zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, če fiduciant poravna glavno obveznost. Ne glede na to, da je fiducirana cesija dogovorjena za zavarovanje, pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot jo potrebuje za namene zavarovanja, pridobi popolno imetništvo terjatve, kar pomeni, da lahko s terjatvijo tudi razpolaga, saj omejitve iz fiduciranega razmerja učinkujejo zgolj v njegovem razmerju do fiducianta, ne pa do tretjih.

SPZ je „presežek“ pravne oblasti, ob upoštevanju namena fiduciarne cesije, ki je v zavarovanju terjatve, kompenziral v primeru insolventnosti (in individualne izvršbe) in fiduciarju v primeru insolventnosti fiducianta priznava nekoliko manj kot polno imetništvo terjatve, le ločitveno pravico.

S tem, ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pravica, je v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207.člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje zopet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postane imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je bila odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta „obremenjena“ z ločitveno pravico po zakonu samem.

V trenutku prehoda fiduciarne terjatve nazaj v premoženje fiducianta, kar je v primeru insolventosti fiducianta po zakonu samem na dan začetka insolventnosti, pa fuduciar izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, ostane pa mu ločitvena pravica.

Razpolaganje tožene stranke s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, po začetku stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na ločitveno pravico, ki je nastala s trenutkom začetka stečajnega postopka, ker so takrat obstajali zakonski pogoji za ločitveno pravico - obstoj zavarovanja na terjatvi, ki je z začetkom stečajnega postopka tudi pravno “prešla” v premoženje stečajnega dolžnika, kjer je v ekonomskem smislu vseskozi bila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako da glasi: “Tožbeni zahtevek, ki glasi: Ugotovi se, da ne obstoji prerekana ločitvena pravica v višini 260.523,94 EUR s pripadki in sicer na terjatvi tožeče stranke do njegovih dolžnikov V. d.d.- v stečaju in O. iz naslova pravdnega postopka opr. št. II Pg 1190 /2010 pri Okrožnem sodišču v Celju,” se zavrne. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške tega postopka v višini 13.553,07 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo.” Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 7.028,80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1024/2014 z dne 15.1.2015 izreklo: „Ugotovi se, da ne obstoji prerekana ločitvena pravica v višini 260.523,94 EUR s pp, in sicer na terjatvi tožeče stranke do njegovih dolžnikov V. d.d.- v stečaju in O., iz naslova pravdnega postopka, opr. št. II Pg 1190/2010 pri Okrožnem sodišču v Celju. 2.Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške tega postopka v višini 8.036,24 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo.”

2. Zoper to sodbo je vložila po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se glasi: “»Tožbeni zahtevek tožeče stranke: “Ugotovi se, da ne obstoji prerekana ločitveno pravica v višini 260.523,94 EUR s pp, in sicer na terjatvi tožeče stranke do njegovih dolžnikov V. d.d. - v stečaju in O., iz naslova pravdnega postopka opr. št. II Pg 1190/2010 pri Okrožnem sodišču v Celju.« se zavrne,« ter odloči, da je tožeča stranka toženi dolžna povrniti njene pravdne stroške v roku 15 dni v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi ponovno odločalo. V prvem sojenju je razsodilo, da se ugotovi, da ne obstoji prerekana ločitvena pravica v višini 260.523,94 EUR s pp, in sicer na terjatvi tožeče stranke do njegovih dolžnikov V. d.d. - v stečaju in O., iz naslova pravdnega postopka, opr. št. II Pg 1190/2010 pri Okrožnem sodišču v Celju, v presežku je tožbeni zahtevek, ki je glasil: “Ugotovi se, da ne obstoji prerekana terjatev tožene stranke v višini 59.797,77 EUR s pp, “zavrnilo kot neutemeljen in toženo stranko obsodilo na plačilo stroškov postopka.

7. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo (pritoževala se je zoper I. točko izreka sodbe, kolikor je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku, da ne obstoji prerekana ločitvena pravica in III. točko izreka sodbe glede stroškov postopka) in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje: (-) med pravdnima strankama je bilo nesporno, da je nad tožečo stranko uveden stečajni postopek pod opr. št. St 2673/2012 z dne 21. 11. 2013 in da je tožena stranka v stečajnem postopku prijavila terjatev v višini 260.523,94 EUR, od katere je stečajni upravitelj prerekal terjatev priglašeno v višini 59.797,77 EUR glede obračuna zamudnih obresti, oziroma skupaj z zamudnimi obrestmi na ta znesek v višini 60.777,77 EUR in da je stečajni upravitelj prerekal tudi ločitveno pravico v znesku 260.523,94 EUR in da je v tem obsegu tožeča stranka bila napotena na pravdo; (-) da sta pravdni stranki dne 26. 7. 2012 sklenili Pogodbo o pripoznavi dolga in odstopu terjatev v zavarovanje, v obliki notarskega zapisa opr. št. SV-994/2012 in da je bil nad cedentom (tožečo stranko) začet stečajni postopek, v katerem je tožena stranka prijavila terjatev in ločitveno pravico in nesporno je, da je tožeča stranka za zavarovanje svojih obveznosti do tožene stranke le tej odstopila svojo celotno terjatev do dolžnika V. d.d. - v stečaju in O. (o čemer teče tudi pravdni postopek pod opr. št. II Pg 1190/2010 pri Okrožnem sodišču v Celju), kar tudi izhaja iz Pogodbe o pripoznavi dolga in odstopu terjatev v zavarovanje v obliki notarskega zapisa opr. št. SV-994/2012 z dne 26. 7. 2013, ki jo je tožena stranka sama predložila pri priglasitvi terjatve; (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da gre v konkretnem primeru za fiduciarno cesijo, kar pomeni, da fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in z njo razpolaga; (-) da je tožena stranka, ki je uveljavljala ločitveno pravico, to terjatev, ki jo je tožeča stranka odstopila toženi stranki, odstopila svojemu upniku S. d.o.o. (Notarski zapis Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij in o odstopu terjatve v zavarovanje, opr.št. SV 370/13 z dne 11. 6. 2013), prav tako v obliki notarskega zapisa in za terjatev, ki jo je tožena stranka pridobila do solidarnih dolžnikov V. d.d. v stečaju in O. - 4. člen sporazuma;

9. Tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje presojalo na podlagi določb 206.člena do 209. člena Stvarno pravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Presodilo je, da je upoštevati ureditev po drugem odstavku 209.člena SPZ, ki določa, da se v primeru plačilne nesposobnosti cedenta smiselno uporabljajo določila 206. člena SPZ in to samo, če je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa. Drugi odstavek 206.člena SPZ pa določa, da ima fiduciar ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika na fiduciarno preneseni premičnini ločitveno pravico.

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi glede na to, da sta odstop terjatev v zavarovanje tožeča in tožena stranka sklenili v notarskem zapisu, tožena stranka imela na terjatvi, ki ji je bila odstopljena v zavarovanje, ločitveno pravico v skladu z 19. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

11. Toda sodišče prve stopnje je presodilo, da je v konkretnem primeru tožena stranka, ki je uveljavljala ločitveno pravico, terjatev, ki jo je tožeča stranka odstopila toženi stranki, odstopila svojemu upniku S. d.o.o. (Notarski zapis Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij in o odstopu terjatve v zavarovanje, opr.št. SV 370/13 z dne 11. 6. 2013), prav tako v obliki notarskega zapisa in za terjatev, ki jo je tožena stranka pridobila do solidarnih dolžnikov V. d.d. v stečaju in O.- 4. člen sporazuma, kar pomeni, da tožena stranka ne razpolaga več s to terjatvijo in ker je temu tako, je zahtevek tožene stranke na priznanje ločitvene pravice v navedeni višini neutemeljen. Gre za situacijo ko je fiduciar sam odstopil terjatev, ki jo je pridobil od svojega upnika, naprej svojemu upniku, in sicer isto terjatev, zato zavarovane terjatve ni več v njegovi sferi, ampak v sferi njegovega upnika, zato tožena stranka ne more uveljaviti ločitvene pravice.

12. Glede na to je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožeče stranke.

13. Pritožbeno sodišče v celoti kot pravilne in utemeljene sprejema pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje v sporni zadevi zmotno uporabilo materialno pravo.

14. Tako pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da se v primeru stečaja ali prisilne poravnave na podlagi drugega odstavka 209. člena SPZ smiselno uporablja drugi odstavek 206. člena SPZ, ki določa, da ima fiduciar ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika na fiduciarno preneseni premičnini ločitveno pravico.

15. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) ni običajna cesija, temveč dogovorjena za zavarovanje terjatve, zato pa nujno vsebuje tudi zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, če fiduciant poravna glavno obveznost.(1) Ne glede na to, da je fiducirana cesija dogovorjena za zavarovanje, pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot jo potrebuje za namene zavarovanja(2), pridobi popolno imetništvo terjatve, kar pomeni, da lahko s terjatvijo tudi razpolaga, saj omejitve iz fiduciranega razmerja učinkujejo zgolj v njegovem razmerju do fiducianta, ne pa do tretjih.(3)

16. Pri fiduciarni cesiji gre za prenos terjatve, ki jo ima fiduciant (dolžnik) do tretje osebe (njegov dolžnik), v zavarovanje terjatve, ki jo ima fiduciar (upnik fiducianta) do fiducianta. Zavaruje se fiduciarjeva terjatev do fiducianta, kot objekt zavarovanja pa je terjatev fiducianta do neke tretje osebe.(4)

17. SPZ je „presežek“ pravne oblasti, ob upoštevanju namena fiduciarne cesije, ki je v zavarovanju terjatve, kompenziral v primeru insolventnosti (in individualne izvršbe)(5) in fiduciarju v primeru insolventnosti fiducianta priznava nekoliko manj kot polno imetništvo terjatve, le ločitveno pravico.(6)

18. Ločitvena pravica je pravni pojem insolvenčnega prava(7) in ta pravica daje upniku pravico do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatve drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Prav tako je pravni pojem ločitveni upnik pojem insolvenčnega prava in je to upnik, ki v postopku insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico(8) in zavarovana je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.(9)

19. Ločitvena pravica pa mora obstajati ob začetku stečajnega (insolvenčnega) postopka, kar je pravno logično, saj se pojem ločitvene pravice veže na začetek stečajnega (insolvenčnega) postopka in če tedaj ne obstaja, ni mogoče govoriti o ločitveni pravici, to pravico pa “lahko uresniči“ le upnik insolvenčnega dolžnika, ki mora takšen položaj imeti (ali ga zatrjevati in dokazati) ob začetku insolvenčnega postopka.

20. Pritožba utemeljeno opozarja, da je v sporni zadevi, ko je vložena tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice na terjatvi, ki je bila odstopljena v zavarovanje, pomembno, kdaj se je začel stečajni postopek in pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da ne more iti za pritožbeno novoto po 337. členu ZPP, ko pritožba pove, da se je začel 31. 1. 2013, ker to izhaja iz objave podatkov stečajnega postopka na Ajpes in ti podatki štejejo kot javno objavljeni in s tem splošno znani (122.člen ZFPPIPP).

21. Pritožba ima prav, da je s tem, ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pravica, v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207.člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje zopet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postane imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je bila odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta „obremenjena“ z ločitveno pravico po zakonu samem.

22. V trenutku prehoda fiduciarne terjatve nazaj v premoženje fiducianta, kar je v primeru insolventosti fiducianta po zakonu samem na dan začetka insolventnosti, pa fuduciar izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, ostane pa mu ločitvena pravica.

23. Ker je temu tako, ima prav pritožba, da razpolaganje tožene stranke s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, po začetku stečajnega postopka na podlagi sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje z družbo S. d.o.o., ki je bil sklenjen 11. 06. 2013, ne more imeti vpliva na ločitveno pravico, ki je nastala s trenutkom začetka stečajnega postopka (31. 1. 2013), ker so takrat obstajali zakonski pogoji za ločitveno pravico - obstoj zavarovanja na terjatvi, ki je z začetkom stečajnega postopka tudi pravno “prešla” v premoženje stečajnega dolžnika, kjer je v ekonomskem smislu vseskozi bila.(10)

24. Razpolaganje tožene stranke s fiduciarno terjatvijo po začetku stečajnega postopka torej po povedanem ne vpliva na ločitveno pravico tožene stranke, kot utemeljeno trdi pritožba, drugo pa je seveda vprašanje veljavnosti Sporazuma z dne 11.6.2013, kar pa ni predmet tega postopka.

25. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v primeru razpolaganja po sporazumu z dne 11.6.2013 tudi ne gre za pravno situacijo po 57.členu ZFPPIPP, ker tožena stranka ni prenašala svoje terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku, temveč terjatev, ki jo je pridobila v zavarovanje, te pa ni prijavljala v stečajnem postopku, pač pa ji je dala samo upravičenje do ločitvene pravice, ki pa ne more biti predmet prenosa.

26. Glede na vse navedeno, ne da bi se pritožbeno sodišče ukvarjalo z odgovori na ostale pritožbene navedbe, je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno materialno pravno presodilo, da zaradi Sporazuma o prenosu terjatve z dne 11.6.2013, ločitvena pravica ne obstoji.

27. Pravilna uporaba materialnega prava, kot ga je pojasnilo pritožbeno sodišče, pa narekuje drugačno presojo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (358. člen ZPP).

28. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev glede glavnega zahtevka, je moralo spremeniti tudi odločitev glede stroškov pravdnega postopka, v katerem je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnjen (deloma s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje I Pg 1385/2013 z dne 8.5 2014).

29. Pritožbeno sodišče je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje odmerilo skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) ter Zakonom o sodnih taksah. Glede na priglašene stroške je toženi stranki priznalo kot potrebne stroške po tar. št. 3100 (ZOdvT) nagrado za postopek v znesku 1.857,70 EUR, po tar. št. 3102 ZOdvT nagrado za narok 1.714,80 EUR, po tar. št. 6002 za stroške plačila poštnih storitev - 20,00 EUR, nagrado za pritožbo zoper sodbo, ki je bila izdana v prvotnem postopku po tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 2.286,40 EUR in nagrado za narok v ponovljenem postopku po tar. št. 3120 ZOdvT v znesku 1.714,00 EUR ter po tar. št. 6003 ZOdvT potne stroške za narok 15.1 2015 v znesku 60,46 EUR (Ljubljana - Celje - Ljubljana - 2x 79 km x 0,37 EUR/km) in 2,00 EUR parkirnine, kar skupaj znaša 7.654,16 EUR, povečano za 22% DDV, ki je 1.638,91 EUR pa 9.338,07 EUR. Priznalo je tudi sodno takso za pritožbo zoper sodbo, izdano v prvem postopku v znesku 4.215,00 EUR po tar. št.1121 ZST-1. Skupaj je tako toženi stranki priznalo 13.533,07 EUR pravdnih stroškov. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006. 30. Ker je tožena stranka s svojo pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165.člena ZPP) v znesku 7.028,80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

31. Pritožbeno sodišče je stroške pritožbe odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1). Toženi stranki je priznalo naslednje priglašene stroške postopka: po tar.št. 3210 ZOdvT nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v znesku 2.286,40 EUR, pavšalne stroške 20,00 EUR po tarifni številki 6002 ZOdvT, povečano za 22% DDV, ki znaša 507,40 EUR, kar skupaj znaša 2.813,81 EUR. Priznati je bilo še taksne stroške za pritožbo v znesku 4.215.00 EUR. Skupaj tako priznani stroški tožene stranke znašajo 7.028,80 EUR, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13.12.2006. Op. št. (1): 207.člena SPZ glasi: (1) Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve.[..] Op. št. (2): Renato Vrenčur, Anticipirani globalni odstop terjatve v zavarovanje, Podjetje in delo št.1/2004, GV Založba 2004 Op. št. (3): M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, strani 164 do168 Op. št. (4): M. Tratnik, prav tam Op. št. (5): R. Vrenčur, prav tam Op. št. (6): Drugi odstavek 209.člena SPZ glasi: „(2) V primeru plačilne nesposobnosti cedenta se smiselno uporabljajo določila 206. člena tega zakona samo, če je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa. Drugi odstavek 206.člena SPZ pa glasi:“(2) Fiduciar ima ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika na fiduciarno preneseni premičnini ločitveno pravico.“ Op. št. (7): 19.člena ZFPPIPP Op. št. (8): prav tako 19.člen ZFPPIPP Op. št. (9): 20.člen ZFPPIPP Op. št. (10): M. Tratnik, Odstop terjatve v zavarovanje, Podjetje in delo številka 3-4/2002, GV Revije, leto 2002

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia