Jedro

Pri svoji odločitvi bi morala tožena stranka upoštevati, da je pri odločanju o brezplačni pravni pomoči vezana na predlog prosilca, kar je v skladu s 128. členom ZUP, ki se uporablja na podlagi 2. odstavka 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače. Tožena stranka je tako vezana na predlog, tožnica pa, kot navaja v tožbi, predloga v smislu določil ZBPP ni podala. V ponovljenem postopku mora tožena stranka upoštevati, da tožnica v tožbi izrecno navaja, da je s prošnjo z dne 7. 12. 2003 zahtevala odločitev po 1. oziroma 2. odstavku 13. člena ZST in ne po določilih ZBPP.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča RS, št. Bpp ... z dne 30. 1. 2003 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

2. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 12. 2003. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je vpogledala v spis Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. U ..., ki je priložen spisu opr. št. Bpp ..., iz katerega je razvidno, da tožnica z vlogo z dne 7. 12. 2003 že tretjič prosi za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo in sodbo. Tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je vložila skupaj s pritožbo z dne 10. 2. 2003, je bilo ugodeno s sklepom z dne 17. 7. 2003 in tožnica je bila oproščena plačila sodnih taks za pritožbo v upravnem sporu opr. št. U .... Ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo in sodbo v tem upravnem sporu pa je sodišče s sklepom z dne 27. 9. 2003 zavrglo. Tožena stranka je tožničino vlogo z dne 7. 12. 2003 štela kot prošnjo za brezplačno pravno pomoč upoštevaje, da 26. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči kot obliko brezplačne pravne pomoči, ki se lahko odobri, določa tudi oprostitev plačila sodnih stroškov, med katere spadajo tudi sodne takse. Tožena stranka navaja, da tožnica v svoji prošnji smiselno zahteva, da se jo oprosti plačila sodnih stroškov, sodne takse pa predstavljajo edine stroške postopka, ker se v upravnem sporu, ki ga je sprožila tožnica, odloča le o zakonitosti upravnega akta. Tožena stranka navaja, da lahko sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloči s sodno odločbo ali kasneje s posebnim sklepom, zato je treba prošnjo za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči vložiti najkasneje do te odločitve. Tožena stranka ugotavlja, da je sodišče v okviru sodnega postopka o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločilo s sklepom z dne 17. 7. 2003, to pa pomeni, da je ta postopek pravnomočno končan, tožnica pa je vlogo - prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila šele dne 7. 12. 2003, to je po pravnomočni odločitvi sodišča o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 1. odstavka 11. člena ZBPP, zato je vloga - prošnja tožnice z dne 17. 12. 2003, prepozna.

Tožnica v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ker ni v skladu z njenim zahtevkom, saj ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč, temveč samo za oprostitev taks za tožbo in sodbo. Meni, da je sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje in zaradi tega napačno uporabilo materialno pravo. Sklicuje se na dokaze, ki jih je že predložila, dodaja pa, da znaša njen razpoložljivi del dohodka, s katerim preživlja sebe in svojo družino po plačilu vseh obveznosti le 85.000,00 SIT. Tožnica uveljavlja tudi kršitev ustavne pravice iz 14. in 22. člena Ustave RS, ker ji ni bila dana možnost do izjave v postopku. Predlaga, da se sklep tožene stranke razveljavi in ugotovi, da izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do oprostitve plačila sodnih taks v smislu 1. oziroma 2. točke 13. člena Zakona o sodnih taksah.

Tožena stranka je predložila upravni spis, odgovora na tožbo ni vložila.

Državni pravobranilec RS je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je zavrgla vlogo - prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju: ZBPP). Iz upravnega spisa in priloženega spisa Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. U ... izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za oprostitev plačila sodne takse za tožbo in sodbo z dne 7. 12. 2003. Tožnica v tožbi nedvoumno navaja, da s svojo prošnjo z dne 7. 12. 2003 ni zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč samo za oprostitev taks za tožbo in sodbo. Tudi iz same prošnje za oprostitev plačila sodne takse za tožbo in sodbo z dne 7. 12. 2003 ne izhaja, da bi tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato po presoji sodišča tožena stranka ni imela podlage za svojo sprejeto odločitev, ker tožnica potrjuje, da za brezplačno pravno pomoč sploh ni zaprosila in da ves čas želi le oprostitev plačila sodnih taks za tožbo in sodbo. Pri svoji odločitvi bi morala tožena stranka upoštevati, da je pri odločanju o brezplačni pravni pomoči vezana na predlog prosilca, kar je v skladu s 128. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP, ki se uporablja na podlagi 2. odstavka 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače). Tožena stranka je tako vezana na predlog, tožnica pa, kot navaja v tožbi, predloga v smislu določil ZBPP ni podala. V ponovljenem postopku mora tožena stranka upoštevati, da tožnica v tožbi izrecno navaja, da je s prošnjo z dne 7. 12. 2003 zahtevala odločitev po 1. oziroma 2. odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah in ne po določilih ZBPP. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97. 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka.

K 2. točki izreka: Tožnica predlaga, da se jo v tem upravnem sporu oprosti plačila sodnih taks in temu predlogu je sodišče ugodilo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Pri svoji odločitvi je sodišče upoštevalo navedbe v tožbi in podatke, ki jih je tožnica že predložila v spis U ... Upravnega sodišča RS v Ljubljani. Sodišče je upoštevalo podatke Centra za socialno delo A. z dne 20. 10. 2003, ki jih potrjuje tudi tožnica v tožbi, ko navaja, da sicer prejema redni mesečni dohodek, vendar mora nuditi pomoč v obliki dodatne zdravniške oskrbe in nege za bolno mater, preživlja pa še 25 let starega sina, ki ne more dobiti zaposlitve. Na podlagi podatkov, ki jih je tožnica predložila, sodišče zaključuje, da bi s plačilom taks bila občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja oziroma se preživljajo njeni družinski člani, zato je njenemu predlogu ugodilo.