Jedro

Tožnik utemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko mu pred izdajo odločbe ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ob oceni, da je podana kršitev načela zaslišanja stranke, pa se sodišče tudi strinja, da je posledično nezmožen preizkus izpodbijane odločitve, zlasti v delu, ko tožnik ugovarja (in kar je njegov poglavitni ugovor ves čas postopka in tudi sedaj v upravnem sporu), da je parc. št. 1214 kupil kot njivo (in kar naj bi izhajalo iz prostorskih aktov), organ pa navaja, da je iz prostorskih aktov Občine Š. razvidno, da je za zgornji del parc. št. 1214 določena namenska raba ''Gozdna zemljišča'' in da je iz grafičnega dela razvidno, da je taka raba določena na izkrčeni površini.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kranj, Krajevne enote Kranj, št. 3408-03-23-F006/18 z dne 25. 5. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo o izvedbi obnove v nasprotju s predpisi posekanega in opustošenega gozda je prvostopni organ tožniku naložil, da mora na delu parc. št. 1214, k.o. ..., gozdnogospodarska enota ..., odd. 220, kjer je bila v preteklem desetletju narejena nedovoljena krčitev gozda 800 m2 (dolžina 100 m in širina 8 m), trajno vzpostaviti gozd; površino, na kateri je bil gozd nedovoljeno posekan, odstranjeni panj oziroma preoran, se za dobo 5 let (do leta 2023) prepusti naravnemu razvoju, kar pomeni, da se površina ne orje, škropi, gnoji ali kakorkoli drugače obdeluje za kmetijske namene. Rok za opustitev uporabe je 15. 9. 2018, lokacija površine gozda, ki se prepusti naravnemu razvoju oziroma sadnje je razvidna iz skice, ki je priloga te odločbe (1. točka izreka), nadalje določil način in pogoje sadnje v primeru, da se površina, kljub opustitvi kmetijske obdelave, ne bo naravno obnovila po preteku petih let (leta 2023), in druge zaščitne ukrepe (2. točka izreka) ter odločil, da se med parcelami št. 1214 in 1198, 1199, k.o. ..., ohrani dovozno pot - vlako za dostop do gozda in njive; pot je sestavni del gozdne površine in je lahko široka maksimalno do 3,5 m (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi je organ navedel, da tožniku z odločbo z dne 6. 11. 2015, ki je postala dokončna in pravnomočna, ni bila dovoljena krčitev gozda na tej parceli. Kot gozd je opustošena površina opredeljena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote ... za obdobje 2010-2019, v oddelku 220, rastiščnogojitvenem razredu Hrastovo gabrovje. Gozd je imel zasnovo gozdne združbe ''predalpski nižinski gozd gradna in belega gabra''. Iz Gozdnogospodarskega načrta izhaja, da je zadevni gozd del gozda v kmetijski krajini in da so v območju zadevnega posega evidentirane poudarjene ekološke in socialne funkcije gozda (biotopska 2, estetska 2, rekreacijska 2 in klimatska 2). V prostorskih aktih Občine Š. je za zgornji del parc. št. 1214 določena namenska raba ''gozdna zemljišča''. Iz grafičnega dela je razvidno, da je ta raba določena na izkrčeni površini. V nadaljevanju je citiral 18. člen in 16. točko 3. člena ter ob upoštevanju 23. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) določil ukrepe, kot izhajajo iz 1. in 2. točke izreka. Dodal je še, da je treba zaradi zagotovitve trajne biološke stabilnosti obnoviti gozd. Če tožnik obnove ne bo izvedel na način in v roku, kot določeno, se bo izvedla upravna izvršba po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil izpodbijano odločbo.

4. Tožnik je v tožbi navedel je, da je odločitev drugostopnega organa tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Sama obrazložitev je brez razlogov o odločilnih dejstvih in brez utemeljenih argumentov, zato je podana tudi kršitev 14. in 22. člena Ustave RS. Kot se je izrekla sodna praksa, 22. člen Ustave vključuje tudi prepoved samovolje pri odločanju. S tem je bil tožnik tudi prikrajšan za vsebinsko obravnavo pritožbe. Le z vsebinsko obravnavo njegovih argumentov bi bilo omogočeno učinkovito pravno varstvo. Drugostopna odločba tudi nima vsebine po 214. členu v zvezi s 254. členom ZUP, zato je podana bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Tudi pri izdaji prvostopne odločbe so podane procesne kršitve. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje vseh elementov iz 214. člena ZUP. Organ tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. S tem je kršil 9. in 138. člen ZUP ter tudi 14. in 22. člen Ustave RS. Odločitev tudi ni izvršljiva, saj izrek ni kratek, niti ni konkretiziran. Izrek mora zagotavljati ustreznost izvršilnega naslova. Tako določa 282. člen in nadaljnji ZUP. Izrek ne sme puščati dvoma o tem, kakšna obveznost in komu je odrejena. V tem primeru pa izrek ni konkretiziran.

5. V zvezi z zmotno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem ter napačno uporabo materialnega prava je tožnik kot primarno izpostavil, da ni jasno, ali je do opustošenja gozda sploh prišlo. Tožnik je 26. 4. 2007 sklenil z Republiko Slovenijo kupoprodajno pogodbo, s katero je RS tožniku prodala med drugim tudi parc. št. 1214, njiva 6 v izmeri 9740 m2, po ceni, ki jo je postavil izvedenec A.A. Prav tako iz te pogodbe izhaja, da se nepremičnina po družbenem planu Občine Š. nahaja v območju kmetijskih zemljišč, kar je razvidno iz potrdila o namenski rabi zemljišč z dne 28. 6. 2007, po kateri je zemljišče po planski namenski rabi opredeljeno kot K - območje kmetijskih zemljišč in glede na vrsto varovanja oziroma omejitve kot K1 - območje varstva najboljših kmetijskih zemljišč. Iz listin tako izhaja, da je tožnik kupil njivo. Tožnik ni niti sam, niti po izpolnitvenih pomočnikih izvedel opustošenje gozda ali ga posekal na golo. Res je tožnik v 2015 podal zahtevo za kršitev gozda, o kateri je bilo negativno odločeno, vendar pa je tako vlogo podal ravno zaradi ravnanja upravnih organov, saj so se začeli voditi postopki zaradi domnevne kršitve gozda. Lahko da je bil gozd izkrčen in spremenjen v njivo brez ustreznih dovoljenj, vendar se je to izvedlo pred letom 2007 in pred spremembo občinskih predpisov. Ni niti jasno, kdaj naj bi bil gozd skrčen. Dejansko stanje je tako zmotno in nepopolno ugotovljeno, v posledici pa je prišlo do kršitve materialnega predpisa. Tožnik je glede na povedano predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in o zadevi meritorno odloči, oziroma, da vrne zadevo organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

6. Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na razloge svoje odločbe, ki jih je ponovila. Predlagala je zavrnitev tožbe.

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet obravnavanega upravnega spora je presoja zakonitosti odločbe o izvedbi obnove v nasprotju s predpisi posekanega in opustošenega gozda.

9. Tožnik ugovarja, da je prvostopni organ pri njeni izdaji bistveno kršil pravila postopka, napačno uporabil materialno pravo ter zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje.

10. Sodišče se najprej opredeljuje do zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka:

11. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi prvega odstavka 23. člena ZG. Po tej določbi mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo; rok za obnovo gozda določi Zavod z odločbo v upravnem postopku. To pomeni, da se v postopku izdaje odločbe uporabljajo pravila postopanja, ki jih za to predpisuje ZUP.

12. Tudi po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko mu pred izdajo odločbe ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. To organu nalaga 9. člen ZUP, kot tudi 146. člen ZUP, ki to pravico stranke podrobneje opredeljuje (da mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o njem izreče). Iz podatkov izpodbijane odločbe oziroma podatkov upravnih spisov pa ne izhaja, da bi pred izdajo odločbe tožnik to možnost dobil. Ker gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je treba izpodbijano odločbo že iz tega razloga odpraviti.

13. Ob oceni, da je podana kršitev načela zaslišanja stranke, pa se sodišče tudi strinja, da je posledično nezmožen preizkus izpodbijane odločitve, zlasti v delu, ko tožnik ugovarja (in kar je njegov poglavitni ugovor ves čas postopka in tudi sedaj v upravnem sporu), da je parc. št. 1214 kupil kot njivo (in kar naj bi izhajalo iz prostorskih aktov), organ pa navaja, da je iz prostorskih aktov Občine Š. razvidno, da je za zgornji del parc. št. 1214 določena namenska raba ''Gozdna zemljišča'' in da je iz grafičnega dela razvidno, da je taka raba določena na izkrčeni površini. Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

14. Prvostopni organ se torej do tega ugovora tožnika sploh ni opredelil, drugostopni organ pa je v svoji odločbi zavrnil vse tožnikove ugovore zgolj s ponovitvijo navedb iz prvostopne odločbe (s čimer je utemeljeval zavrnitev pritožbenih ugovorov tožnika) ter dodatno navedbo, da bodoče spremembe planov OPN niso relevantne, temveč je treba upoštevati veljavne predpise, pri čemer pa za slednjo niti ni jasno, na kaj se nanaša, saj ugovora v smeri morebitno drugačne namenske rabe zaradi bodoče spremembe planov OPN tožnik ni podal ne v pritožbenem postopku in ga tudi ne podaja v tožbi. Odločitev je tako nezakonita tudi iz tega razloga (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

15. V zvezi s tožbenim ugovorom o neizvršljivosti izreka pa sodišče presoja, da zatrjevana kršitev ni podana. 213. člen ZUP nalaga organu, da mora biti izrek kratek in določen in če je potrebno, se lahko razdeli na več točk (šesti odstavek). Iz izreka izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, komu se nalaga izvedba obnove gozda (tožniku), na kakšen način (da se tam opredeljeno površino prepusti naravnemu razvoju do leta 2023 oziroma če ne pride do naravne obnove po preteku petih let, se stranki (torej tožniku) nalaga sadnja določenih vrst dreves, njihovo obdelavo in druga opravila). Konkretizacija izreka (bi) tako zadosti(la) morebitnemu nadaljnjemu postopku izvršbe.

16. Po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek); upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V tem primeru je tak akt prvostopna odločba (s to odločbo je organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije tožniku naložil obveznost - izvedbo obnove gozda), zato sodišče ugovorov, ki se nanašajo na drugostopno odločbo (nemožnost njenega preizkusa in posledično kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave RS), ne presoja.

17. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral prvostopni organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, odpraviti ugotovljene nezakonitosti postopka in o zadevi ponovno odločiti. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da o zadevi meritorno odloči, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1. 18. Ker je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka, se ni opredeljevalo do ostalih ugovorov tožnika, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava in ugotovitev dejanskega stanja, saj bi s tem (lahko) prejudiciralo odločitev prvostopnega organa, se bo pa do njih moral opredeliti organ.

19. Sodišče je v skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker ta niti ni bila predlagana, je bilo pa že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

20. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena), ob upoštevanju, da je pooblaščenka tožnika zavezanka za DDV. Sodno takso bo sodišče tožniku vrnilo po uradni dolžnosti (36. člen Zakona o sodnih taksah).