Jedro

Glede na določila drugega odstavka 207. člena ZPP, dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, torej tudi ne izdajati sklepov po 177. členu ZNP.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 1. 2023, izdanim na podlagi 177. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP (v zvezi s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1), odločilo, da je pravica do dviga deponiranega zneska v višini 25.259,55 EUR zastarala (točka I. izreka); da denarni znesek v višini 25.259,55 EUR, ki je bil dan v sodni depozit, postane lastnina Republike Slovenije (točka II. izreka) in da se takšen znesek po pravnomočnosti tega sklepa nakaže na TRR Republike Slovenije.

2. Nasprotni udeleženec je v pritožbi uveljavljal pritožbena razloga bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi je navajal, da je 23. 6. 2016 bil nad nasprotnim udeležencem začet stečajni postopek, kot stečajni upravitelj pa imenovan A. A., nato pa sedanji upravitelj B. B. Kljub temu, da je sodišče za stečaj nasprotnega udeleženca vedelo, predmetnega postopka ni prekinilo in nobenega od stečajnih upraviteljev ni pozvalo, da postopek prevzameta. Tako stečajna upravitelja do prejema izpodbijanega sklepa s predmetnim postopkom nista bila seznanjena. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, kot mu nalagajo določila 4. alineje prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 in ni izdalo sklepa o prekinitvi, kar bi bilo dolžno storiti, se stečajna upravitelja nista mogla seznaniti s postopkom in ne izjasniti ali ga prevzemata. Brez izjave le-teh pa glede na določbo prvega odstavka 208. člena ZPP postopka sodišče ne bi smelo nadaljevati. Tako je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila 4. alineje prvega odstavka 205. člena ZPP in drugega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1, izpodbijani sklep pa je potrebno razveljaviti, saj niso izpolnjene procesne predpostavke za njegovo izdajo. Ker iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti niti kdaj naj bi zastaranje začelo teči niti kdaj naj bi poteklo, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca po predlagatelju ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Podatki spisa sicer ne potrjujejo pritožbenih trditev, da sodišče prve stopnje stečajnega upravitelja nasprotnega udeleženca ni seznanilo s tekom tega postopka in da ta zanj ni vedel. Iz vročilnice, pripete k list. št. 30 spisa, je razvidno, da so bili stečajnemu upravitelju nasprotnega udeleženca A. A. 23. 5. 2017 vročeni pravnomočen sklep o sprejemu v depozit z dne 20. 11. 2015, pravnomočni sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 7. 3. 2016, plačilni nalog z dne 27. 11. 2015 in sklep VSC, opr. št. Cp 394/2016 z dne 10. 11. 2016. Utemeljene pa so pritožbene trditve pritožnika, da je bil po izdaji sklepa o sprejemu v sodni depozit z dne 20. 11. 2015 zoper nasprotnega udeleženca 23. 6. 2016 začet stečajni postopek, sodišče prve stopnje pa je kljub vedenju o le-tem izdalo izpodbijani sklep, ne da bi pred tem zagotovilo procesne pogoje za njegovo izdajo. Utemeljeno namreč pritožnik izpostavlja, da je glede na določila 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, ki se v predmetnem postopku uporablja glede na določila 37. člena ZNP (upoštevna v tem postopku glede na določila prvega odstavka 216. člena ZNP-1), prišlo z začetkom stečajnega postopka že na podlagi zakona do prekinitve postopka (sklep o prekinitvi je sicer le deklaratorne narave). Glede na določila drugega odstavka 207. člena ZPP pa dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, torej tudi ne izdajati sklepov po 177. členu ZNP. Zato bi sodišče, da bi postopek lahko nadaljevalo, moralo zagotoviti pogoje za njegovo nadaljevanje, kot jih določata prvi odstavek 208. člena ZPP ter tretji in peti odstavek 208. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v fazi prekinitve postopka, so utemeljene pritožbene trditve o podanosti kršitve drugega odstavka 207. člena ZPP, ki je vplivala na njegovo zakonitost, lahko pa tudi na njegovo pravilnost. Zato je podana relativna bistvena kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ker lahko sklep o prekinitvi postopka sprejme le sodišče prve stopnje (drugi odstavek 205. člena ZPP), le sodišče prve stopnje pa lahko zagotovi pogoje za nadaljevanje prekinjenega postopka in izda sklep o njegovem nadaljevanju, pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti takšne kršitve. Zato je pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 354/I členom ZPP in 37 členom ZNP).

6. Posebna navodila sodišču prve stopnje niso potrebna, ker izhajajo že iz zgoraj obrazloženega.

7. Odločitev o pritožbenih stroških je posledica razveljavitve sklepa sodišča prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).