Jedro

Ker je bila tožba vložena po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka, je sodišče tožbeni zahtevek zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo), s katerim sta tožnika zahtevala varstvo pred motenjem posesti ograje, ki naj bi nastopilo 5. 4. 2008 s posaditvijo 15 – 20 cipres ob njuni leseni ograji s strani tožencev. Ugotovilo je, da je bila tožba vložena po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka. Tožnikoma je zato naložilo plačilo pravdnih stroškov tožencev v višini 644,90 EUR.

(2) Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta tožnika ter predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navajata, da sta toženca sporne ciprese ob ograji zasadila 5. 4. 2009 (verjetno pravilno: 2008), kot sta to v tožbi čez nekaj dni (15. 4. 2008) navedla. Takrat je prišla na ogled tudi policija, saj sta bila tožnika ogorčena. Ni logično, da bi policijo klicali več mesecev kasneje. Ni res, da bi ciprese posadila že jeseni leta 2007 in prvo sodišče ne bi smelo upoštevati kartice zaupanja Vrtnega centra, ki pač izkazuje nek nakup, ne pa nakupa teh cipres. Morda sta toženca tedaj kupila ciprese, ki sta jih posadila na drugo stran vrta, kar tožnikov ne moti in bi sodišče to ob ogledu lahko ugotovilo. Poudarjata, da sta toženca na naroku 10. 3. 2009 zatrjevala, da so sporne ciprese posajene vsaj 50 cm stran od meje, na ogledu pa je bilo ugotovljeno, da so le 25 do 30 cm od sredine plotu. Druga toženka ob zaslišanju tudi ni bila dosledna, ko je govorila, da so bile ciprese posajene že spomladi leta 2007, pa da so se posušile in da je šlo za ciprese „proti sosedu H.“. Tožnika nasprotujeta obrazložitvi prvega sodišča, da naj bi priznala potrdilo 10. 10. 2007 kot potrdilo o nakupu spornih cipres, to je nepojasnjeno in se kvečjemu nanaša na druge ciprese, zato je odločba sodišča obremenjena s kršitvijo po 14. in 15. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Nadalje navajata, da je neutemeljeno ugotavljanje višine cipres, saj ni mogoče ugotoviti, kdaj so bile kupljene in zasajene. Tožnika menita, da tožbe nista vložila prepozno, zato bi moralo sodišče vsebinsko odločiti in ugoditi njunemu zahtevku.

(3) Na pritožbo sta toženca odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in opredelila svoje pritožbene stroške.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve določb pravdnega postopka. Izpodbijani sklep ima jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus, zato kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, (Ur. l. RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP). Kakšno naj bi bilo podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami, pa pritožba ne pojasni, zato pritožbeno sodišče tudi očitane kršitve po 15. točki 2. odst. 339. čl. ZPP ne vidi. Drugih relevantnih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, tudi ni bilo moč ugotoviti (2. odst. 350. čl. ZPP).

(6) Tudi dejansko stanje je po presoji pritožbenega sodišče prvostopenjsko sodišče ugotovilo v celoti in pravilno, dokazno oceno prvega sodišča pa pritožbeno sodišče sprejema kot prepričljivo in se nanjo v izogib ponavljanju sklicuje. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj verjame tožencema, da se potrdilo o nakupu z dne 10. 10. 2007 nanaša na sporne ciprese in ne na ciprese, ki so bile zasajene na drugi strani njihovega vrta, saj sta za slednje dokazala, da so bile posajene že pred tem, in sicer poleti 2008, kar izhaja iz fotografij. Utemeljeno jima je verjelo, da sta tedaj ciprese tudi posadila, glede na logične in dosledne navedbe in prepričljive izpovedbe. Koliko so oddaljene posajene ciprese od ograje, pri tem ni pomembno. Prihod policistov v mesecu aprilu 2008 pa tudi ne dokazuje, da bi toženci sadili ciprese tedaj, sploh ker iz uradnih zaznamkov izhaja, da sta policijo klicala toženca zaradi izruvanih cipres in ne tožnika zaradi posajenih cipres.

(7) Odločilna dejstva so tako pravilno ugotovljena, pravilen in zakonit pa je tudi zaključek, da je glede na nastalo domnevno motenje v mesecu oktobru 2007, za katerega sta tožnika nedvomno vedela, tožba, vložena 15. 4. 2008, glede na prekluzivni rok 32. čl. Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002; SPZ), prepozna in jo je bilo treba zavreči. (8) Ker je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

(9) Tožnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP), odgovor tožencev na pritožbo pa v konkretnem primeru ni bil potreben, zato tudi toženca svoje pritožbene stroške krijeta sama (155. čl. ZPP).