Jedro

Po 1. odst. 36. čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz tega določila. Dolžnik se je v prisilni poravnavi zavezal poravnati svoje obveznosti do konca leta 2005, upnik pa je z vlogo z dne 13.1.2006 svoj predlog prilagodil pogojem prisilne poravnave. Zato bi pritožbeno sodišče res moralo odločiti o upnikovem predlogu kot izvršilnem predlogu na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave in ni bilo podlage za njegovo zavrženje.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika K. d.o.o. ugodilo in tudi po uradni dolžnosti sklep o izvršbi z dne 17.12.2004 razveljavilo za dolžnika K. d.o.o. in zanj predlog za izvršbo zavrglo ter izvršbo ustavilo. To svojo odločitev je obrazložilo s tem, da je bil zoper prvega dolžnika dne 28.5.2003 začet postopek prisilne poravnave in je bila prisilna poravnava potrjena s sklepom z dne 13.6.2003. To pa pomeni, da ni mogoče dovoliti izvršbo v poplačilu proti dolžniku. Sklep o izvršbi pa je bil izdan dne 17.12.2004. Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da se je dolžnik obvezal svojo obveznost iz potrjene prisilne poravnave poravnati do konca leta 2005. Upnik pa je v svoji vlogi z dne 13.1.2006, torej po izteku roka za prostovoljno poravnavo dolžnikovih obveznosti, prilagodil terjatev potrjeni prisilni poravnavi nad prvim dolžnikom, tako da ni razloga, da bi sodišče predlog zavrglo in izvršbo ustavilo, temveč bi moralo o ugovoru dolžnika vsebinsko odločiti, upoštevajoč dolžnikovo zamudo pri izpolnjevanju obveznosti iz prisilne poravnave.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z določilom 1. odst. 61. čl. in 64. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Po 1. odst. 36. čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku res ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz tega določila. Kot pravilno navaja upnik v pritožbi, se je dolžnik v prisilni poravnavi zavezal poravnati svoje obveznosti do konca leta 2005, upnik pa je z vlogo z dne 13.1.2006 svoj predlog prilagodil pogojem prisilne poravnave, kot je to razvidno iz točke III vloge s tega dne. Zato bi pritožbeno sodišče res moralo odločiti o upnikovem predlogu kot izvršilnem predlogu na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave in ni bilo podlage za njegovo zavrženje. Pritožbeno sodišče pri tem še pripominja, da tudi ni nobene zakonite podlage, da bi sodišče prve stopnje izdani sklep o izvršbi razveljavljalo po uradni dolžnosti, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, to je, da odloči o upnikovem spremenjenem predlogu, podanem v vlogi z dne 13.1.2006.