Jedro

Predlagatelj stališču o dolžnosti navajanja razlogov za nezakonitost odločbe v tožbi ne nasprotuje in s tem v zvezi ne uveljavlja pomembnega pravnega vprašanja. Celo če bi ga, bi revizijsko sodišče presojalo le, ali bi se moralo Upravno sodišče opredeliti do teh predlagateljevih navedb. Tako pa 2. do 5. vprašanje ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo, saj če sodišče določenega materialnopravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega materialnopravnega pravila. Ker predlog nima (in je tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče ta vprašanja rešilo nezakonito, predlog glede 2. do 5. vprašanja ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in je kot tak nepopoln. Vrhovno sodišče ga je zato na podlagi šestega odstavka istega člena v tem delu zavrglo.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže glede 2. do 5. vprašanja, v preostalem delu se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Sveta za avtorsko pravo št. 31229-1/2014-90 z dne 16. 6. 2020. Z navedeno odločbo je Svet za avtorsko pravo (v nadaljevanju toženec) v izreku odločil: da se izloči člana toženca A. A. (1. točka izreka); da se zavrže zahteva Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije za izdajo odločbe o določitvi tarife za čas postopka pred tožencem (2. točka izreka); da se delno ugodi zahtevi za določitev primerne tarife za radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov v komercialnih radijskih programih tako, kot izhaja iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe; da se zavrne zahteva za odločitev o drugih spornih vprašanjih v zvezi s skupnim sporazumom (4. točka izreka); da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (5. točka izreka).

2. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, povezanih s presojo predlagateljevega statusa reprezentativnosti združenja uporabnikov in zakonitostjo 6. člena Tarife o pogojih in načinih uporabe fonogramov v komercialnih radijskih programih ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (Ur. l. št. 125/2021 z dne 30. 7. 2021, v nadaljevanju tarifa).

3. Predlog glede 2. do 5. vprašanja ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Iz sodbe izhaja, da je predlagatelj podal navedbe, povezane s 6. členom tarife (na katerega se nanašajo 2. do 5. vprašanje), šele na naroku za glavno obravnavo in še to v omejenem obsegu, saj je nasprotoval le drugemu odstavku tega člena. V zvezi z njim je trdil, da gre pri možnosti zaračunavanja pavšalnega nadomestila (ta se zaračuna, če zavezanec ne dostavi naštete dokumentacije kolektivni organizaciji) za penale, ne pa za denar, ki bi prihajal od varovanega dela. Upravno sodišče tega ugovora ni presojalo, ker je štelo, da bi ga moral tožnik podati že v tožbi, sodišče pa na kršitev materialnega prava ne pazi po uradni dolžnosti.

6. Predlagatelj navedenemu stališču o dolžnosti navajanja razlogov za nezakonitost odločbe v pravočasno vloženi tožbi ne nasprotuje in s tem v zvezi ne uveljavlja pomembnega pravnega vprašanja. Celo če bi ga, bi revizijsko sodišče presojalo le, ali bi se moralo Upravno sodišče opredeliti do teh predlagateljevih navedb. Tako pa 2. do 5. vprašanje ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo, saj če sodišče določenega materialnopravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega materialnopravnega pravila. Ker predlog nima (in je tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče ta vprašanja rešilo nezakonito, predlog glede 2. do 5. vprašanja ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in je kot tak nepopoln. Vrhovno sodišče ga je zato na podlagi šestega odstavka istega člena v tem delu zavrglo.

7. Glede 1. vprašanja pa je upoštevaje, da se je tarifa določala za uporabo fonogramov v komercialnih radijskih programih, ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 za dopustitev revizije niso izpolnjeni. Predlog je zato v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

8. Predlagatelj s predlogom ni uspel, zato sam nosi svoje stroške predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).