Jedro

Krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje je sodišče, določeno s 100. členom ZIZ.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

Upnik je vložil pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici izvršilni predlog in v njem, poleg drugih izvršilnih sredstev, na prvem mestu predlagal izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Sodišče, pri katerem je bil izvršilni predlog vložen, se je s sklepom opr. št. I 60/2001 z dne 3.5.2001 izreklo za krajevno nepristojno in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo spis Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče pa pristojnosti ni sprejelo. Spis je odstopilo vrhovnemu sodišču s predlogom, da odloči o sporu o pristojnosti.

Za odločitev o predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Interpretacija izvršilnega sodišča v Novi Gorici, da je za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev pristojno sodišče, na čigar območju je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ni pravilna. Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada namreč med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v členih 234 do 257 Zakona o obligacijskih razmerjih, pojem, način izdaje in prenosa nematerializitranih vrednostnih papirjev pa ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP, Uradni list RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih 60 do 64 pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ. Ta določa krajevno pristojnost sodišča po prebivališču dolžnika.

Ne glede na povedano sodišče še pojasnjuje, da je Zakon o izvršilnem postopku, ki je veljal pred ZIZ, predvideval posebno krajevno pristojnost za vpis pravic v javno knjigo, toda ZIZ takšnih določb nima. Zato je po njegovi uveljavitvi v teoriji in sodni praksi prihajalo do različnih interpretacij, dokler ni Vrhovno sodišče Republike Slovenije o tem vprašanju odločilo v zadevi opr. št. I R 8/2002 in je zakonodajalec nato v noveli ZIZ-A v 163.a členu izrecno predpisal, da je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje sodišče, določeno s 100. členom ZIZ.