Jedro

Sodba, ki je izdana zoper pravno osebo, ki je iz sodnega registra izbrisana (zaradi spojitve), ima le zunanji videz sodbe in jo mora pritožbeno sodišče na predlog pritožnika ali po uradni dolžnosti razveljaviti. Razveljavitev temelji na 11. točki drugega odstavka

339. člena ZPP, saj pravna oseba, ki je izbrisana iz sodnega registra, ne obstoji in torej nima sposobnosti biti stranka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se: - v 3. točki izreka glede drugotoženke K. d.d., Š. 130, Ljubljana in - v 4. točki izreka v celoti razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta toženki Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana in K. d.d. Ljubljana dolžni tožnici E.B. nerazdelno izplačati odškodnino za pretrpljeno nematerialno škodo v višini 4.200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila (1. točka izreka), da je drugotoženka K.d.d. Ljubljana dolžna tožnici izplačati tudi preostalo odškodnino za pretrpljeno nematerialno škodo v višini 2.087.395,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.800.000,00 SIT od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila in od zneska

287.395,00 SIT od 19. oktobra 1999 dalje do plačila (2. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo (3. točka izreka) ter odločilo še, da sta toženki dolžni tožnici povrniti njene pravdne stroške v skupni višini

243.024,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila (4. točka izreka).

Zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje se je pritožila tožnica. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Navaja, da ji je sodišče prve stopnje dosodilo prenizko odškodnino za strah, pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti. Po njenem mnenju je tudi napačna odločitev o pravdnih stroških. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da drugotoženki poleg že dosojene odškodnine naloži v plačilo še vso preostalo vtoževano odškodnino iz naslova negmotne škode in vse stroške naloži v plačilo toženkam.

Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP vročena toženkam, ki nista podali odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena iz drugih razlogov.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede kršitev po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP. V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe je ugotovilo, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sodni register nista več redno vpisani niti pravna oseba z nazivom "E - M. d.o.o., A 63", niti pravna oseba z nazivom "K. d.d. Ljubljana, A 63". Iz sodnega registra sta bili izbrisani oziroma sta prenehali obstajati zaradi spojitve (glej določbo sedmega odstavka 530. člena Zakona o gospodarskih družbah), in sicer obe istega dne 13. junija

2001. Po podatkih sodnega registra je takrat zaradi spojitve nastala nova družba "M. d.d.".

Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, to je predpostavka dopustnosti tožbe, obravnave in sodbe. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen ZPP).

Pravdna stranka je lahko poleg izjem po drugem in tretjem odstavku

76. člena ZPP, vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP). Pravna oseba obdrži svojo sposobnost biti stranka vse do prenehanja. Ker je bila v času vložitve tožbe drugotoženka "E - M. d.o.o." redno vpisana v sodni register, je bila tožba dopustna.

Drugače pa je z izpodbijano sodbo. Izpodbijana sodba je izdana zoper osebo oziroma osebi, ki sta bili v času izdaje sodbe neobstoječi in torej nista imeli sposobnosti biti stranka. Taka sodba ima le zunanji videz sodbe. Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu glede drugotoženke in v celoti glede odločitve o stroških pravdnega postopka razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (tretji odstavek 354. člena ZPP).

Ker je med pravdo prišlo do prenehanja pravnih oseb "E-M." in "K. d.d. Ljubljana", bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravde postopati po določbah 205. oziroma 208. člena ZPP. Tožbo bo treba popraviti ali ukreniti kaj drugega, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo, ki ima sposobnost biti stranka (81. člen ZPP).

Odločitev o stroških pravdnega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.