Jedro

Ker je tožnikov lastni dohodek, v katerega se upošteva tudi prejemek iz zbiranja odpadnega materiala (železa) iz zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, presegal znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek, ne izpolnjuje pogojev za priznanje varstvenega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje tega socialno varstvenega prejemka utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 16. 12. 2014 in št. ... z dne 14. 10. 2014 ter priznanje pravice do varstvenega dodatka. Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da ima nizke prihodke, saj prejema pokojnino v znesku 300,93 EUR in invalidnino v znesku 40,62 EUR, zato je upravičen do varstvenega dodatka. Tudi sicer bi moralo sodišče prihodke od prodaje odpadnega železa upoštevati v neto zneskih, saj bi bilo treba upoštevati tudi dejanske stroške, ki jih ima v zvezi z zbiranjem tega materiala. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V tej zadevi se spor nanaša na pravico do varstvenega dodatka. Predmet tega socialnega spora je namreč presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 16. 12. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 14. 10. 2014, da tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka. Ugotovljeno je bilo, da njegov lastni dohodek presega znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek. V lastni dohodek je bil poleg invalidske pokojnine v znesku 300,93 EUR in invalidnine v znesku 40,62 EUR, vštet tudi dohodek iz pogodbenega razmerja, to je od prodaje odpadnega železa v znesku 360,04 EUR. Sporno je prav vštevanje slednjega prejemka v lastni dohodek.

6. Varstveni dodatek je urejen v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami). Po 49. členu ZSVarPre imajo zaradi zagotovitve socialne varnosti pravico do varstvenega dodatka osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let (ženske) oz. od 65 let (moški) in so upravičene do denarne socialne pomoči, oziroma bi do nje lahko bile upravičene; ali katerih lastni dohodek ali lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona. Za priznanje pravice do varstvenega dodatka morata biti izpolnjena oba zakonsko določena pogoja. Torej nezmožnost za delo ali določena starost in določen premoženjski cenzus. Varstveni dodatek oziroma njegova višina se v skladu z 51. členom ZSVarPre določi kot razlika med zakonsko določenim minimalnim dohodkom in lastnim dohodkom samske osebe. Pomeni, da za priznanje varstvenega dodatka, ob izpolnjenih drugih zakonskih pogojih, lastni dohodek ne sme presegati minimalnega dohodka za varstveni dodatek.

7. Merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek so določena v 50. členu ZSVarPre. Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi na enak način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu. Osebi iz prejšnjega člena, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški in pri kateri ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za 0,73. Osnovni znesek minimalnega dohodka je v obravnavanem obdobju znašal 269,20 EUR.(1) Pomeni da se za tožnika, kot samsko osebo, ponder 1(2) poveča na 1,73, in znaša višina minimalnega dohodka za varstveni dodatek 465,72 EUR (269,20 krat 1,73). Glede na navedeno pravno podlago bi bilo tožniku varstveni dodatek mogoče priznati le pod pogojem, da bi bil njegov lastni dohodek nižji od 465,72 EUR. Ta pogoj pa, kot je bilo pravilno ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa tudi že v predsodnem upravnem postopku, ni izpolnjen.

8. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ti podatki so bili v predsodnem upravnem postopku pridobljeni iz uradnih evidenc Finančne uprave RS. Iz teh evidenc izhaja, da je tožnik v relevantnem obdobju(3) prejemal dohodek iz pogodbenega razmerja, in sicer junija 2014 v znesku 475,52 EUR, julija 2014 v znesku 327,22 EUR in avgusta 2014 v znesku 277,37 EUR. Čeprav gre za prejemke iz naslova prodaje odpadnega železa, so bili utemeljeno upoštevani v lastni dohodek.

9. Kaj se upošteva v lastni dohodek je po 11. členu(4) v zvezi z 52. členom(5) ZSVarPre določeno v 12. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami). Med drugim se upoštevajo obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini. Dohodek od prodaje odpadnega materiala, ko gre za zbiranje in prodajo s strani fizične osebe, ki nima registrirane samostojne dejavnosti, je obdavčen z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Po 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2; Ur. l. RS, št. 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev. Prav to pa je za odločitev v zadevi tudi bistvenega pomena. Ker gre za obdavčljive prejemke po ZDoh-2, se sporni prejemki kot periodični dohodki iz 21. člena ZSVarPre tudi upoštevajo v lastni dohodek. Pritožnik zato neutemeljeno vztraja, da se v lastni dohodek vštejeta le invalidska pokojnina in invalidnina. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnik navedb, da niso bili upoštevani pravilni zneski obravnavanih dohodkov, ni niti dokazoval, še manj dokazal. Zneski, kot izhajajo iz javne evidence, ki ima naravo javne listine iz 224. člena ZPP(6) , so bili ob tožnikovi pasivnosti in pomanjkanju nasprotnih dokazov, pravilno upoštevani. Ni pa mogoče slediti niti tožnikovim pritožbenim navedbam, da je potrebno od teh zneskov odšteti dejanske stroške, saj za to ni podlage.

10. Ker je torej tožnikov lastni dohodek v skupnem znesku 701,59 EUR, v katerega se upošteva tudi prejemek iz zbiranja odpadnega materiala iz zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, presegal znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek 465,72 EUR, ne izpolnjuje pogojev za priznanje varstvenega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje tega socialno varstvenega prejemka utemeljeno zavrnilo. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. V primeru kasneje spremenjene višine lastnega dohodka, lahko tožnik vloži novo vlogo za priznanje varstvenega dodatka.

(1) Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 (Ur. l. RS, št. 55/2014).

(2) 1. točka 1. odstavka 26. člena ZSVarPre

(3) Vloga je bila vložena 12. 9. 2014. (4) Pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči se po 11. členu ZSVarPre pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon.

(5) Pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka se med drugim v zvezi z ugotavljanjem lastnega dohodka smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

(6) Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena.