Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je lastnik stanovanja. Kupil ga je na javni dražbi v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper dolžnico (toženko v tem postopku). Dolžnica se v roku, ki ji je bil določen v izvršilnem naslovu (sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu), ni izselila, zato je tožnik zoper njo predlagal izvršbo. Prisilno je bila izseljena 19. 5. 2016. Stanovanje je nezakonito brezplačno uporabljala od 25. 12. 2014 do prisilne izselitve 19. 5. 2016. Tožnik je zahteval od toženke, da mu plača uporabnino za stanovanje za to obdobje v znesku 11.783,33 EUR, upoštevaje uporabnino v višini 700 EUR mesečno. Potem ko je izvedenec ocenil višino najemnine za stanovanje na 360 EUR mesečno oziroma skupaj na 5.096 EUR, je tožnik skrčil zahtevek na 5.096 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača 5.096 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2016 (od vložitve tožbe) dalje in mu povrne 1.096,70 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter toženki naložilo povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je bila toženi stranki kršena pravica do izjave s tem, ko so bili zavrnjeni njeni dokazni predlogi v zvezi z ugotavljanjem dejanskega kupca stanovanja, lastništva garaže in obdobjem domnevno neupravičene uporabe? 2. Ali bi sodišče moralo presojati predmetno zadevo tudi v luči toženkinih navedb, da tožnik ni bil dejanski kupec nepremičnine in tako ni bil tisti, ki bi bil potencialno oškodovan? 3. Ali je pri presoji utemeljenosti zahtevka za uporabnino pomembno izključno lastništvo nepremičnine, kot je vpisano v zemljiški knjigi? 4. Ali bi sodišče moralo presojati predmetno zadevo tudi v luči toženkinih navedb glede povezanosti in lastništva obeh nepremičnin, stanovanja in garaže, posebej ob upoštevanju dejstva, da je tožnik sam zahteval uporabnino za stanovanje in garažo, čeprav slednje ni nikoli pridobil v last?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).