Jedro

Ena izmed predpostavk za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je, da se vprašanje, ki ga revident postavlja kot pomembno, nanaša na vsebino obravnavane zadeve.

Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presojalo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da jo Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrže, saj revident ni izkazal pogojev za njeno dovoljenost. Dodaja, da je v izpodbijani sodbi obrazloženo, da dvoma v revidentovo procesno sposobnost ne vzbujata ne njegovo ravnanje ne vsebina tožbe, zato prvostopenjsko sodišče tudi ni kršilo določbe 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Revident ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni pa tudi zaprosil za izjemno brezplačno pravno pomoč niti v prošnji ni navajal okoliščin, ki so relevantne za odločanje o tej vrsti brezplačne pravne pomoči, zato upravni organ in prvostopenjsko sodišče presoje izpolnjevanja pogojev po 22. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) nista opravila.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo, št. Bpp 163/2011-4 z dne 3. 5. 2011, s katero je tožena stranka zavrnila revidentove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizije zoper tam navedene sodbe Upravnega sodišča RS.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Revident v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje postavlja vprašanje: „ali procesna ali pravdna nesposobnost stranke, številni sodni rubeži invalidske pokojnine in udeležba stranke v številnih sodnih postopkih, spadajo med razmere iz prvega odstavka 22. člena ZBPP.“

8. Ena izmed predpostavk za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je, da se vprašanje, ki ga revident postavlja kot pomembno, nanaša na vsebino obravnavane zadeve. Po presoji Vrhovnega sodišča ta predpostavka ni izpolnjena v obravnavani zadevi, saj revident v prošnji za brezplačno pravno pomoč ni niti na določljiv način navedel, da zahteva (poleg nujne tudi) izjemno brezplačno pravno pomoč, zaradi česar tožena stranka in sodišče prve stopnje upravičenosti prosilca do izjemne odobritve brezplačne pravne pomoči po 22. členu ZBPP nista presojala. Po presoji Vrhovnega sodišča zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, že iz tega razloga ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi vprašanje razdružitve postopkov v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki ga kot pomembno pravno vprašanje postavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanje, ali bo sodišče več v eni tožbi združenih zahtevkov obravnavalo in o njih odločalo ločeno, je namreč stvar formalnega procesnega vodstva, ki je izključno v domeni sodišča (takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevah I Up 143/2011 in II Ips 333/98) in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizije) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov.

10. Glede na navedeno revident ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12. Revident v obravnavani zadevi zelo hude posledice utemeljuje z navedbo, da zaradi izpodbijanih odločb in sodb že več let trpi hude posledice, ki so organom in sodiščem splošno znane.

13. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presojalo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati. Šele na podlagi izkazane trditvene podlage lahko Vrhovno sodišče presodi, ali ima izpodbijana odločitev za revidenta res zelo hude posledice.

14. Glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident s svojimi navedbami zelo hudih posledic izpodbijanih odločitev v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Revident namreč v obravnavani zadevi ni niti navedel niti izkazal posledic izpodbijanih odločitev (zavrnitev brezplačne pravne pomoči), temveč se je skliceval le na posledice drugih postopkov (pravdnih, izvršilnih in kazenskih), ki pa niso predmet tega revizijskega postopka.

15. Glede na obrazloženo revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizij. Vrhovno sodišče je zato revizije zavrglo kot nedovoljene na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Ker revident v reviziji ni opredeljeno navedel stroškov, katerih povrnitev zahteva, je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnilo (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).