Jedro

Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke v delu, s katerim zahtevata tožnika od toženke zase lastninsko pravico vsak do 1/12 njenih nepremičnin, vpisanih kot zemljiškoknjižno telo II pri vl. št. 3970 k.o. T.p. in v istem razmerju pravico uporabe parcele št. 1773, ki je kot zemljiškoknjižno telo I vpisano pri vl. št. 3060 k.o. T. p. ter na ustrezno izstavitev za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je vsakemu od tožnikov že pravnomočno dosojena 1/12 na račun toženkine polovice sporne nepremičnine s sodbo z dne 2.10.1987. Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odst. 353. čl. ZPP in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek pred spremenjenim senatom.

V obrazložitvi pritožbe navaja, da traja predmetna zadeva že od 7.7.1980 in je sodišče prve stopnje očitno izgubilo orientacijo in ne pozna več dejanskega stanja. S sodbo z dne 2.10.1987 je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikoma in jima dosodilo skupaj do 1/3 solastnih spornih nepremičnin pod vl. št. 1970 k.o. T. p. in v istem sorazmerju tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču zemljiškoknjižno telo I, vl. št. 3060 iste k.o.. Na pritožbo tožnikov zoper zavrnilni del prvostopne sodbe je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 16.6.1988, pritožbi ugodilo ter prvostopno sodbo razveljavilo v zavrnilnem delu in v izreku glede stroškov. V neizpodbijanem delu (glede solastne 1/3) je bila prvostopna sodba potrjena, glede višjega zahtevka tožnikov pa še ni bilo pravnomočno odločeno. Tožeča stranka je nato ustrezno utesnila tožbeni zahtevek in ga nazadnje modificirala z vlogo z dne 15.2.1993 iz previdnosti tako, da je zoper toženkin polovični solastninski delež celote uveljavljala skupaj 28/100, tako da bi njej ostalo od prvotnih 50/100 le 22/100. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani uveljavljani pritožbeni razlogi. Predvsem je treba pritrditi pritožbi, da glede zahtevka, ki ga tožeča stranka še uveljavlja v postopku, ni bilo pravnomočno odločeno. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje z dne 2.10.1987, zahtevku tožnikov ugodeno v skupnem do 1/3 (33,3 %), kar sta zahtevala tožnika več, pa je sodišče njun zahtevek zavrnilo in hkrati odločilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške. Proti tej sodbi sta se obe pravdni stranki pritožili, pri čemer pa je tožena stranka izpodbijala le odločitev o stroških, tožeča stranka pa je sodbo izpodbijala v njenem zavrnilnem delu in glede odločitve o stroških. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 16.6.1988, pritožbama ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v izpodbijanem zavrnilnem delu in v izreku o stroških ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob takem stanju je postal neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje pravnomočenđ Sodišče druge stopnje namreč preizkusi sodbo prve stopnje le v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odst. 365. čl. ZPP). V nadaljevanju postopka je bilo dolžno sodišče prve stopnje odločiti le še o preostalem tožbenem zahtevku, na kar je sodišče druge stopnje opozorilo tudi v sklepu z dne 25.10.1990. Tega pa vse doslej sodišče prve stopnje ni storilo, čeprav je bila tožba vložena že dne 21.7.1980, kot utemeljeno očita tožeča stranka v pritožbi. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, po katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odst. 333. čl. ZPP). Za tak primer pa glede na obrazloženo, ne gre v obravnavani zadevi. Zato tudi ni bilo nobene podlage za zavrženje tožbe v delu, kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom in je v nasprotju z zbranimi podatki v spisu ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka uveljavlja zahtevek, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti že iz tega razloga.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom čl. 380. tč. 3 ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom, glede na zavzeta stališča predsednice senata v izpodbijanem sklepu (371. čl. ZPP).

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).