Jedro

Tožeča stranka (Državno pravobranilstvo RS) s tožbo v upravnem sporu izpodbija odlok tožene stranke, ker meni, da je z njim kot posamičnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi. Glede na podlago aktivne legitimacije tožeče stranke v upravnem sporu je po presoji sodišča tožeča stranka upravičena predlagati izdajo začasne odredbe le za odvrnitev tistih hujših škodljivih posledic, ki bi z izvrševanjem izpodbijanega akta prizadejale javno korist (ki jo v tem upravnem sporu varuje) in ne za odvrnitev hujših škodljivih posledic, ki bi z izvajanjem izpodbijanega akta utegnile nastati drugim.

Izrek

Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 1. 9. 2003 na podlagi 4. odstavka 1. člena in 2. odstavka 18. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) vložila tožbo zaradi odprave v uvodu navedenega odloka tožene stranke o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda, ker meni, da je z izpodbijanim odlokom kot posamičnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi. Statusna sprememba - ukinitev javnega vrtca z njegovo priključitvijo k osnovnim šolam kot tudi odločitev, da se posamezne enote vrtca iz vrtca izločijo ter pripojijo osnovnim šolam, je v nasprotju s kogentnimi kriteriji za ustanovitev in organiziranje vrtca kot javnega zavoda oziroma organizacijske enote ali enote vrtca, predpisanimi z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 64/01 in 108/02, v nadaljevanju: ZOFVI) in na njegovi podlagi izdano Odredbo o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev (Uradni list RS, št. 11/99) kot tudi v nasprotju s 151.členom ZOFVI, ki javne vrtce, ustanovljene pred njegovo uveljavitvijo opredeljuje kot del mreže javnih vrtcev. Zaradi varovanja javnega interesa je potrebno samovoljno in v nasprotju z zakonom sprejeti odlok odpraviti in s tem zavarovati tudi javni interes, ki je v zagotavljanju pravic in koristi predšolskih otrok, kot jih opredeljuje 2. člen Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št.12/96). Finančni problemi vrtca s priključitvijo k osnovni šoli ne morejo biti odpravljeni, saj se vsi stroški dela za kadre v vrtcu in materialni stroški izvajanja dejavnosti vrtca v celoti zagotavljajo iz občinskega proračuna, s strani državnega proračuna pa se zagotavlja financiranje kadrov in materialnih stroškov v osnovni šoli v skladu s predpisanimi normativi. Predlaga, da sodišče izpodbijani odlok kot nezakonit odpravi.

Hkrati s tožbo predlaga, da sodišče zaradi začasne ureditve stanja z začasno odredbo do pravnomočno končanega postopka v upravnem sporu zadrži izvajanje Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola Sv. Jurij z dne 8.7.2003 (Uradni list RS, št. 82/03), tako da Osnovna šola Sv. Jurij in Javni vzgojno-varstveni zavod Lenart, Vrtec Lenart nadaljujeta z delom v dosedanji statusni obliki, določeni z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovne šole Jurkovski Dol (Uradni list RS, št. 24/92, 51/96 in 35/98) oziroma Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega (pravilno: varstvenega) zavoda Lenart (Uradni list RS, št. 24/92 in 51/96). Izdaja predlagane začasne odredbe je potrebna, da se prepreči samovolja tožene stranke in hujše škodljive posledice, ki bi nastale zavodoma in javnemu interesu ter javnim sredstvom z izvajanjem in izvrševanjem izpodbijanega odloka ter s statusnim preoblikovanjem vrtca in šole tekom tega spora: uskladitev organizacije, selitev premoženja vrtca, kadrovske in organizacijske spremembe (sprememba vodenja, zamenjava vodstva, presežni delavci). Čeprav tožena stranka zatrjuje, da bo vrtec ostal in deloval v istih prostorih, to ni zagotovljeno in ni mogoče izključiti, da tekom sodnega postopka zaradi zmanjšanja stroškov delovanja vrtca (ki je edini razlog za statusno preoblikovanje) ne bo prišlo tudi do nepotrebne selitve oddelkov vrtcev in s tem otrok v druge prostore. Statusno preoblikovanje vrtca in šole pa je potrebno zadržati tudi zato, da se preprečijo hujše posledice, ki jih utegne imeti izvajanje odloka zaradi nepotrebnega trošenja javnih sredstev. Škodo, pravne in finančne posledice, ki bi nastale z izvedbo izpodbijanega odloka, bi bilo v primeru, če bo tožeča stranka v sporu uspela, težko odpraviti in vzpostaviti prejšnje stanje.

Tožena stranka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe navaja, da bi izdaja začasne odredbe zaustavila usklajevanje organizacije in oblikovanje organov zavoda, za kar je določen rok devetih mesecev od uveljavitve odloka, ravnatelj pa je dolžan opraviti prevzem enote vrtca najkasneje do 1.1.2004 in do takrat opraviti vse potrebno za nemoteno nadaljevanje izvajanja vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Izdaja začasne odredbe bo ravnatelju nadalje onemogočila tudi sprejem nove sistemizacije delovnih mest in razporeditev delavcev, ki so na dan začetka veljavnosti odloka bili v delovnem razmerju v VVZ Lenart-enota vrtec Sv. Jurij.

Javni vzgojno-varstveni zavod Lenart, Vrtec Lenart odgovora na predlog ni podal. Sodišče je odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS, na katero skladno z vsebino predlagane začasne odredbe predlog opira tožeča stranka, lahko tožnik zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. To pomeni, da se njena izdaja zahteva takrat, kadar je zaradi izvrševanja izpodbijanega akta verjetno izkazana potreba začasne ureditve, da se odvrnejo hujše škodljive posledice tožniku. Tožnik mora v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjevati in izkazati verjetnost nastanka škodljivih posledic in z njimi utemeljevati tudi potrebo po začasni ureditvi stanja na predlagani način.

Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija odlok tožene stranke, ker meni, da je z njim kot posamičnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi. Glede na podlago aktivne legitimacije tožeče stranke v upravnem sporu je po presoji sodišča tožeča stranka upravičena predlagati izdajo začasne odredbe le za odvrnitev tistih hujših škodljivih posledic, ki bi z izvrševanjem izpodbijanega akta prizadejale javno korist (ki jo v tem upravnem sporu varuje) in ne za odvrnitev hujših škodljivih posledic, ki bi z izvajanjem izpodbijanega akta utegnile nastati drugim. Hujše škodljive posledice javnemu interesu, ki naj bi po navedbah predloga z izvrševanjem odloka nastale, pa tožeča stranka le pavšalno zatrjuje in jih tudi z ničemer ne izkaže. Pavšalno zatrjevana in v celoti neizkazana škoda ter pravne in finančne posledice zaradi (neizkazanega) nepotrebnega trošenja javnih sredstev pa po presoji sodišča ne predstavlja zadostne podlage za predlagano zadržanje izvajanja spornega odloka.

Druge škodljive posledice, ki so v (po navedbah predloga tožeče stranke neizključeni možnosti) selitve oddelkov vrtca in otrok na druge lokacije ter v presežku določenega števila delavcev, niso posledice izvrševanja izpodbijanega akta in jih zato že zato s predlagano začasno ureditvijo stanja ni mogoče odvrniti.