20. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Armanda Đurđevića, Piran, na seji 20. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 87/11, 91/13, 36/19 in 51/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), po kateri so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovane tudi osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Navaja, da je redno zaposlen, hkrati pa opravlja še postranski poklic, v zvezi s katerim je na podlagi izpodbijane ureditve tudi dolžan plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje. Meni, da je ureditev, ki zahteva plačilo prispevka za opravljanje dejavnosti kot postranski poklic ("popoldanski s. p."), protiustavna. Ker naj se mu ta prispevek ne bi nikjer upošteval, naj bi bila izpodbijana ureditev diskriminatorna. Še posebej naj bi bila taka ureditev protiustavna v času epidemije COVID-19, ko mora sam kot samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic, plačevati dva prispevka, samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnost kot glavni poklic, pa ne. To naj bi le slednjim omogočali ukrepi, sprejeti zaradi epidemije COVID-19.

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

3.Pobuda mora med drugim vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek.[1] Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[2]

4.Pobuda ne vsebuje na ustavni ravni oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik utemeljil protiustavnost izpodbijane ureditve. Navedb, da gre za protiustavno, diskriminatorno ureditev, ni mogoče šteti za jasno in določno opredeljene razloge, zakaj naj bi bila konkretna zakonska ureditev v neskladju s posamezno človekovo pravico ali drugim ustavnim institutom.

5.Pobudnik prav tako ne podaja podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, kako izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj. Navaja zgolj, da opravlja dejavnost kot postranski poklic in da plačuje zanj sporni prispevek. Vendar navedenega z ničemer ne izkaže. Pobudnik ne prilaga listin, iz katerih bi bil razviden pravni interes za presojo izpodbijane določbe. Glede na navedeno pobuda ne vsebuje zahtevanih podatkov iz 24.b člena ZUstS.

6.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Ker pobuda navedenih pogojev ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021, št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-14/14, U-I-24/14 z dne 27. 5. 2014 in št. U-I-314/12 z dne 30. 10. 2013.

[2]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-177/19, št. U-I-471/19 z dne 8. 1. 2020, št. U-I-162/17 in št. U-I-202/12 z dne 4. 2. 2014.