Jedro

Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Pri tem pa je relevantna le izpolnitev zahtevka, ki ga je tožeča stranka zoper toženca uveljavljala s tožbo, in ne morebiti izpolnitev zahtevka v drugi pravdi med pravdnima strankama, kot je zmotno v obravnavanem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je za izpolnitev zahtevka štelo izpolnitev tožbenega zahtevka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 361/2016.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 12. 7. 2019 izdalo sklep, s katerim je v I. točki izreka pravdni postopek ustavilo, v II. točki izreka pa odločilo, da so tožene stranke solidarno dolžne v roku 15 dni tožeči stranki plačati 1.939,50 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku tega roka.

2. Toženci so po pooblaščencu vložili pritožbo zoper sklep o stroških postopka, torej zoper odločitev v II. točki izreka sklepa zaradi kršitve določb 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Navajajo, da jim je sodišče prve stopnje naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka, kljub temu, da je tožeča stranka tožbo umaknila, ker naj bi tožeča stranka tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka. S tem stališčem se ne strinjajo, ker umaknjena tožba ni bila vložena zaradi plačila odškodninske terjatve tožeče stranke do prvega toženca v višini 130.374,00 EUR, kot je zmotno navedlo sodišče, temveč je bila vložena zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o preužitku in neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, brezplačne dosmrtne služnostne pravice stanovanja, realnega bremena oskrbe in pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ter vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožba zaradi poplačila terjatve tožeče stranke do prvega toženca se je namreč vodila pred naslovnim sodiščem pod I Pg 361/2016. Res je, da je bila vložena v povezavi s poplačilom terjatve do prvega toženca, vendar pa je tožeča stranka v konkretnem primeru svoj zahtevek utemeljevala z nevarnostjo, da bo izterjava terjatve v postopku I Pg 361/2016 v primeru uspeha v postopku otežena oziroma celo onemogočena, s tem pa tudi, kot se je sedaj izkazalo neutemeljeno, zatrjevala svoj pravni interes za vložitev tožbe. Dejstvo, da je bila terjatev 3. 6. 2019 v celoti poplačana s strani zavarovalnice še pred kakršnokoli odločitvijo v tem postopku, v celoti potrjuje navedbe tožencev, da tožeča stranka sploh ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe, ker plačilo terjatve tožeče stranke ni bilo nikoli ogroženo, ne pa, da je bila terjatev v tem postopku izpolnjena. Govoriti o tem, da so toženci tožbeni zahtevek izpolnili, bi bilo mogoče zgolj v primeru, ko bi toženci razveljavili Pogodbo o preužitku z dne 4. 9. 2014 in dosegli izbris bremen ter vzpostavili zemljiškoknjižno stanje, kot je na nepremičninah parc. št. 490/12 in 490/9 k.o. Velenje veljalo pred sklenitvijo pogodbe o preužitku. Navsezadnje pa je že iz samega tožbenega zahtevka razvidno, kaj je bilo zahtevano, in da nič od tega ni bilo izpolnjeno; še več, tožba je bila vložena povsem nepotrebno, tako da toženci menijo, da je zmota v odločitvi sodišča evidentna. Ker toženci tožbenega zahtevka niso izpolnili, oziroma se je celo izkazalo, da je bil le-ta že od samega začetka neutemeljen, ker tožeča stranka ni imela pravnega interesa za vložitve tožbe, je odločitev sodišča, da morajo toženci tožeči povrniti pravdne stroške, zmotna. Toženci predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da odloči, da mora vse pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, plačati tožeča stranka.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Meni, da je pritožba neutemeljena, in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, kot je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Pri tem pa je relevantna le izpolnitev zahtevka, ki ga je tožeča stranka zoper toženca uveljavljala s tožbo, in ne morebiti izpolnitev zahtevka v drugi pravdi med pravdnima strankama, kot je zmotno v obravnavanem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je za izpolnitev zahtevka štelo izpolnitev tožbenega zahtevka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 361/2016. Toženci utemeljeno navajajo, da umaknjena tožba ni bila vložena zaradi plačila odškodninske terjatve tožeče stranke do prvega toženca v višini 130.374,00 EUR, temveč zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o preužitku in neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, brezplačne dosmrtne služnostne pravice stanovanja, realnega bremena oskrbe in pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ter vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, in da bi bilo mogoče govoriti o tem, da so toženci tožbeni zahtevek izpolnili, zgolj v primeru, ko bi toženci razveljavili Pogodbo o preužitku z dne 4. 9. 2014 in dosegli izbris bremen ter vzpostavili zemljiškoknjižno stanje, kot je na nepremičninah parc. št. 490/12 in 490/9 k.o. Velenje veljalo pred sklenitvijo pogodbe o preužitku. Toženci pravilno navajajo, da je iz samega tožbenega zahtevka razvidno, kaj je bilo zahtevano, in da nič od tega ni bilo izpolnjeno.

6. Prvostopenjsko sodišče je tako nepravilno uporabilo določbo 158. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. V skladu s 3. točko 365. člena v zvezi s 366. členom in prvim odstavkom 354. člena ZPP je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker kršitve postopka samo glede na njeno naravo ne more odpraviti, saj bi pravdne stranke v primeru, da bi spremenilo odločitev o pravdnih stroških, prikrajšalo za pravico do pritožbe.

7. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP pridržana za končno odločbo.