Jedro

Drugostopenjski organ ima pooblastilo, da najprej preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi, pri čemer je eden od formalnih pogojev tudi dovoljenost pritožbe, pri čemer gre za avtonomno pravico organa druge stopnje, da o tem odloča, ki ni vezana na predhodno odločitev organa prve stopnje. To torej pomeni, da tudi če je organ prve stopnje menil, da je tožeča stranka lahko stranski udeleženec upravnega postopka in je to izkazal s tem, da ji je na njeno zahtevo vročil odločbo, to še ne pomeni, da ne bi mogel drugostopenjski organ neodvisno od tega presojati, ali je tožeča stranka res lahko stranski udeleženec tega postopka in pri tem zavzeti drugačno stališče. Tožnik ne more biti stranka v obravnavanem postopku in ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v postopku, saj v postopku vpisa upravnika v register upravnikov glede na deklaratorni značaj vpisa ne varuje svojih pravic ali svojih pravnih koristi. V postopku vpisa ima novi upravnik kot zakonsko upravičen predlagatelj vpisa položaj aktivne stranke tako v delu postopka, ki se nanaša na njegov vpis, kot tudi v delu postopka, ki se nanaša na izbris starega upravnika. Stari upravnik pa ima položaj (pasivne) stranke v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegov izbris iz registra.

V obravnavani zadevi je o pravici tožeče stranke odločal drugostopenjski organ, to je o njeni pravici do pritožbe. Sodišče je zato po vsebini obravnavalo tožbo zoper drugostopenjski akt, ki jo je zavrnilo. Ob taki procesni situaciji pa prvostopenjski akt ni upravni akt, s katerim je bilo po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.

Izrek

I. Tožba se v delu, ki je uperjen zoper sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35204-15/2014-3-00641124 z dne 14. 7. 2014, zavrne.

II. Tožba se v delu, ki je uperjen zoper odločbo Upravne enote Domžale št. 352-2/2014/3 (25232) z dne 7. 3. 2014, zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo gospodarsko družbo A.A. (v nadaljevanju stranka z interesom) vpisal v register upravnikov stavb pri Upravni enoti Domžale kot upravnika večstanovanjske stavbe na naslovu X.. V obrazložitvi odločbe navaja, da je stranka z interesom vložila zahtevo za vpis upravnika in je priložila pogodbo o opravljanju storitev upravljanja skupnih prostorov, delov in naprav stavbe na naslovu X. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je navedena večstanovanjska stavba vpisana v kataster stavb, da je iz predložene pogodbe razvidno, da je bilo pridobljeno soglasje več kot polovico solastnikov stavbe ter so tako izpolnjeni vsi pogoji za vpis stranke z interesom kot upravnika te stavbe.

2. Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da ima status stranke v tem postopku stranka z interesom, na predlog katere je začet upravni postopek, medtem ko tožeča stranka ni stranka v postopku in ne izkazuje pravnega interesa, ker ne varuje svojih pravic ali pravnih koristi. Vpis upravnika v register upravnikov stavb je v upravno sodni praksi deklaratorne narave. Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključni volji etažnih lastnikov, zato prejšnji upravnik v postopku vpisa ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika, o izbrisu iz registra upravnikov stavb pa z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ ni odločal. Le v tem primeru, ko upravni organ odloča tudi o izbrisu, ima stari upravnik položaj stranke, pa še to samo v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegov izbris iz registra. Pravni interes ima v upravnem postopku oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je po določbah drugega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist, oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, pa mora po določbah četrtega odstavka tega člena v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, torej navesti okoliščine in pravno podlago za izkaz svoje pravne koristi. Po določbah prvega odstavka 229. člena ZUP ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico pritožbe stranka, pa tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. Tožeča stranka ni stranka v tem postopku niti ne izkazuje pravnega interesa, saj v postopku vpisa upravnika v register upravnikov glede na deklaratorni značaj vpisa ne varuje svojih pravic ali svoje pravne koristi. Iz tega razloga pritožba ni dovoljena, ker je ni vložila upravičena oseba in jo je zato drugostopenjski organ zavrgel. 3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izvedela, da je prvostopenjski organ vpisal stranko z interesom v register upravnikov na naslovu X., zaradi česar je prvostopenjski organ pozvala, naj ji vroči predmetno odločbo zaradi varstva svojih pravnih koristi in pravic in ji prizna položaj stranskega udeleženca. Prvostopenjski organ ji je to priznal in ji je vročil odločbo. Ker ji je to priznal, to pomeni, da ima tudi pravico do pritožbe zoper to odločbo. Drugostopenjski organ pa tega ni upošteval in je njeno pritožbo zavrgel. Tožeča stranka ima na naslovu X. sklenjeno veljavno pogodbo o upravljanju. Ta pogodba ni bila podpisana s podpisno listo, ampak je vsak etažni lastnik podpisal svoj izvod pogodbe. S tem je tožeča stranka postala upravnik na tem naslovu in je 20. 10. 2006 na prvostopenjski organ podala predlog za vpis v register upravnikov stavb na celotnem objektu SPB-1. Upravna enota pa je izdala odločbo, s katero je v register upravnikov tožečo stranko vpisala zgolj na naslovu X., ni pa odločila o predlogu za vpis na preostalem delu objekta A. kot tudi ne na naslovu X.. Zaradi tega je tožeča stranka kot upravnik vpisana le na naslovu X 25. 4. 2014 je ponovno predlagala vpis v register upravnikov na naslovu objekta A., vendar prvostopenjski organ o predlogu za vpis še ni odločil. Ne glede na to, da tožeča stranka ni vpisana v register upravnikov na tem naslovu, pa je zaradi dejstva, da ima sklenjeno veljavno pogodbo o upravljanju in da na tem naslovu dejansko opravlja posle upravljanja ter jo kot upravnika priznajo etažni lastniki, očitno, da izpodbijana prvostopenjska odločba posega v njene pravice in koristi. S tem je izkazan njen pravni interes za vložitev pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo. Ker Stanovanjski zakon zahteva in predvideva vpis v register upravnikov, je jasno, da je potrebno vključiti v postopek tožečo stranko, ne glede na to, ali je ta sicer vpisana v register. Na navedenem naslovu namreč še vedno opravlja posle upravljanja. Nadalje tožeča stranka izpostavlja, da stranka z interesom poziva dobavitelje in izvajalce storitev, da ji pošiljajo račune za opravljene dobave in storitve. Izpodbijana prvostopenjska odločba nima zgolj publicitetni učinek, saj za večino ljudi tak vpis pomeni veljavnost pogodbe o upravljanju, na podlagi katere se je vpis izvedel. Okoliščina, da je vpis v register zgolj deklaratorne narave, ne more biti razlog, da se tožeči stranki ne prizna udeležbe v postopku. V nadaljevanju tožeča stranka podrobno pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju tudi odločba prvostopenjskega organa nezakonita in jo je potrebno odpraviti. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče oba upravna akta odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa predlaga, naj odpravi sklep drugostopenjskega organa in vrne zadevo drugostopenjskemu organu v ponoven postopek in tudi v tem primeru predlaga povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Stranka z interesom (A.A.) na tožbo ni odgovorila.

6. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 5. 12. 2014 navedla, da je izvedela, da so etažni lastniki na naslovu X. dne 22. 10. 2014 stranki z interesom že odpovedali pogodbo o opravljanju storitev upravljanja. Zaradi tega je tudi vpis te družbe v register upravnikov postal brezpredmeten. Tožeča stranka tako še vedno in do nadaljnjega opravlja na tem naslovu storitve upravljanja.

7. K točki I izreka:

8. Tožba v delu, ki je uperjen zoper drugostopenjski sklep, ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi izpodbijani drugostopenjski sklep temelji na stališču, da tožeči stranki pritožba zoper prvostopenjsko odločbo ni dovoljena, ker je ni vložila upravičena oseba, saj v tem postopku ne izkazuje pravnega interesa, ker v postopku vpisa upravnika v register upravnikov glede na deklaratorni značaj vpisa ne varuje svojih pravnih pravic ali svoje pravne koristi. Sodišče je v povsem enaki zadevi med istimi strankami v identični situaciji le da na drugem naslovu v sodbi in sklepu opr. št. I U 1315/2014-11 z dne 13. 1. 2015 že zavzelo stališče, da ima bivši upravnik položaj aktivne stranke samo v delu postopka, ki se nanaša na njegov izbris iz registra. V postopku vpisa pa ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Tudi v tistem primeru je šlo, podobno kot v obravnavani zadevi, zgolj za vpis v register. Ker v postopku vpisa drugega upravnika ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov, se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da ima pravni interes v postopku vpisa novega upravnika v register upravnikov stavb.

10. Enako kot v zadevi opr. št. I U 1315/2014 sodišče tudi v obravnavani zadevi meni, da ima drugostopenjski organ pooblastilo, da najprej preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi, pri čemer je eden od formalnih pogojev tudi dovoljenost pritožbe, pri čemer gre za avtonomno pravico organa druge stopnje, da o tem odloča, ki ni vezana na predhodno odločitev organa prve stopnje. To torej pomeni, da tudi če je organ prve stopnje menil, da je tožeča stranka lahko stranski udeleženec upravnega postopka in je to izkazal s tem, da ji je na njeno zahtevo vročil odločbo, to še ne pomeni, da ne bi mogel drugostopenjski organ neodvisno od tega presojati, ali je tožeča stranka res lahko stranski udeleženec tega postopka in pri tem zavzeti drugačno stališče. Po mnenju sodišča je drugostopenjski organ pravilno odločil, da tožeča stranka v tem postopku ne more biti stranski udeleženec in je zato njena pritožba nedovoljena. Sodišče se pri tem sklicuje na obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa, zato skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev v sklepu tožene stranke. Sodišče pri tem enako kot v zadevi opr. št. I U 1315/2014 pojasnjuje, da iz dejanskega stanja v zadevi izhaja, da je prvostopenjski organ odločal le o vpisu v register upravnikov stavb, ni pa odločal o izbrisu tožeče stranke, ker tudi o tem ni mogel odločati, saj tožeča stranka v register ni bila vpisana. Ob taki situaciji pa sodišče enako kot v prej omenjeni zadevi tudi v obravnavani zadevi meni, da tožnik ne more biti stranka v obravnavnem postopku in da ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v postopku, saj v postopku vpisa upravnika v register upravnikov glede na deklaratorni značaj vpisa ne varuje svojih pravic ali svojih pravnih koristi. Kot izhaja iz stališča, izraženega v sodbi Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 80/2011, ima v postopku vpisa novi upravnik kot zakonsko upravičen predlagatelj vpisa položaj aktivne stranke tako v delu postopka, ki se nanaša na njegov vpis, kot tudi v delu postopka, ki se nanaša na izbris starega upravnika. Stari upravnik pa ima položaj (pasivne) stranke v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegov izbris iz registra.

11. Ker gre v obravnavanem primeru zgolj za vpis v register, se tožeča stranka ne more sklicevati na razloge neizpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe in neizteka trimesečnega odpovednega roka. Pravnega interesa tožeča stranka ne more izkazati tudi z navedbo, da na objektu ni vpisana kot upravnik, ker o njenem predlogu še ni bilo odločeno. Položaj stranskega udeleženca v postopku ima oseba, ki ji tak status materialni predpis izrecno priznava, kot tudi oseba, glede katere iz kakšnega predpisa izhaja, da ima v upravni zadevi kakšno pravico ali pravni interes. V primeru vpisa v register Stanovanjski zakon v 167. členu določa aktivne stranke, iz petega odstavka pa izhaja, da ima pravni interes tudi stari, izbrisani upravnik, saj o predlogu za vpis novega in izbris starega upravnika odloči pristojni organ z odločbo. Ker pa v konkretnem primeru tožnik ni bil izbrisan, sodišče meni, da ne more biti upravičena oseba, ki bi lahko izpodbijala prvostopenjsko odločbo, ki se nanaša zgolj na vpis novega upravnika. Tožeča stranka se tudi ne more sklicevati, da ima pravni interes, ker na navedenem naslovu opravlja posle upravljanja. To kaže na njen dejanski, ne pa na pravni interes. Po 43. členu ZUP mora biti namreč pravna korist oprta na zakon ali drug predpis.

12. Za ta postopek pa niso relevantne navedbe v pripravljalni vlogi, da so etažni lastniki na naslovu X. dne 22. 10. 2014 stranki z interesom že odpovedali pogodbo o opravljanju storitev upravljanja. To se je namreč zgodilo že po izdaji drugostopenjskega akta, nova dejstva in novi dokazi pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti, oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Pravilnost upravnega akta se presoja glede na okoliščine, ki so veljale v času njegove izdaje.

13. Glede na navedeno je drugostopenjski sklep pravilen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo v delu, ki je uperjen zoper drugostopenjski sklep zavrnilo.

14. K točki II izreka:

15. Sodišče je tožbo v delu, ki je uperjen zoper odločbo prvostopenjskega organa, zavrglo iz naslednjih razlogov.

16. Po določbi 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če zakon tako določa. Po drugem odstavku istega člena je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Iz navedenega besedila torej izhaja, da je lahko predmet odločanja v upravnem sporu le tisti dokončni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. V obravnavani zadevi je o pravici tožeče stranke odločal drugostopenjski organ, to je o njeni pravici do pritožbe. Sodišče je zato po vsebini obravnavalo tožbo zoper drugostopenjski akt, ki jo je zavrnilo. Ob taki procesni situaciji pa prvostopenjski akt ni upravni akt, s katerim je bilo po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. S prvostopenjsko odločbo se je odločalo zgolj o predlogu stranke z interesom za vpis v register upravnikov stavb, ni pa se z njo odločalo o kakšni pravici tožeče stranke. Glede na navedeno je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo prvostopenjskega organa zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker izpodbijani akt ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Ker je sodišče tožbo v tem delu zavrglo iz procesnih razlogov, se do tožbenih navedb, ki se nanašajo na prvostopenjsko odločbo, ni opredeljevalo.

17. K točki III izreka:

18. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.