Jedro

Presoja nižjih sodišč, da novinar toženke v pismu kritizira zgolj ravnanje fizične osebe in nobenega očitka ne naslovi direktno na tožnika kot društvo, je materialnopravno zmotna. Stališče, po katerem bi moral tožnik za uspeh z odškodninskim zahtevkom na podlagi 183. člena OZ dokazati neresnične trditve o lastnostih, ki so lahko lastne njemu kot pravni osebi, je materialnopravno zmotno. Ugled pravne osebe je namreč lahko okrnjen tudi zaradi neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper toženko vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena, ki mu je bila povzročena zaradi pisma, ki je bilo objavljeno v toženkini reviji. Poleg tega je zahteval, da toženka objavi sodbo v svoji reviji. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo nižjih sodišč, da v tej zadevi ni aktivno legitimiran za vložitev odškodninske tožbe. Pravna oseba pridobi in izgubi ugled v javnosti z delovanjem svojih zastopnikov. Pismo z dne 23. 6. 2003 je negativno vplivalo na ugled in dobro ime tožnika, čeprav je v pismu večkrat navedeno ime njegovega predsednika A. A. Po objavi pisma se je zmanjšal obseg prostovoljnih prispevkov in tožnikovi člani so bili deležni kritik v zvezi z nepravilnostmi, ki so bile opisane v pismu. V javni razpravi o B. B. in njenem zavetišču ni nastopal A. A. kot fizična oseba, temveč tožnik po svojem zakonitem zastopniku. Prav tako A. A. ni v lastnem imenu zbiral denarja za zavetišče, temveč v imenu in na račun tožnika.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Nižji sodišči sta ugotovili: a) da je bilo pismo, zaradi katerega je vložena odškodninska tožba, objavljeno v rubriki „Pisma“ toženkine revije; b) da je toženkin novinar to pismo napisal kot odgovor na pismo A. A., ki je bilo objavljeno v isti rubriki toženkine revije; c) da je A. A. tožnikov predsednik; d) da novinarjevo pismo vsebuje očitke A. A., da je „grdo služil na račun B. B. in stotin zavrženih živali“ kot tudi prikaz nedoslednosti izjav A. A. v zvezi s primerom B. B.; e) da novinarjevo pismo tožnika omenja le enkrat (na začetku pri imenu „A. A. iz Društva ...“); f) da novinar v pismu ne omenja funkcije A. A. v tožniku in g) da iz pisma ni razviden kakršenkoli očitek tožniku ali njegovim funkcionarjem.

7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta nižji sodišči zaključili, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev odškodninske tožbe, ker z objavo pisma njegov ugled in dobro ime nista mogla biti okrnjena. Svoj zaključek sta pojasnili s tem, da je pismo obravnavalo zgolj A. A. kot fizično osebo, da v besedilu ni bila navedena njegova funkcija v tožniku, tožnik pa je bil omenjen le enkrat. Poleg tega sta obrazložili, da pismo A. A. očita negativne lastnosti, ki so lahko lastne le ljudem (npr. neverodostojnost) in jih povprečni bralec ne bo identificiral s tožnikom kot pravno osebo.

8. Presoja nižjih sodišč o odločilnem pomenu dejanske ugotovitve, da novinar toženke v pismu kritizira zgolj ravnanje A. A. kot fizične osebe in nobenega očitka ne naslovi direktno na tožnika kot društvo, je materialnopravno zmotna. Stališče, po katerem bi moral tožnik za uspeh z odškodninskim zahtevkom na podlagi 183. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dokazati neresnične trditve o lastnostih, ki so lahko lastne njemu kot pravni osebi, je materialnopravno zmotno. Ugled pravne osebe je namreč lahko okrnjen tudi zaradi neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo. „Pravna oseba kot umetna tvorba v zunanjem svetu nastopa prek fizičnih oseb, ki tvorijo njen personalni substrat. Predstava javnosti o ravni ugleda pravne osebe je zato nujno (neločljivo) povezana s predstavo o ugledu teh fizičnih oseb. Neresnične trditve o teh fizičnih osebah (zlasti če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi) zato hkrati krnijo ugled fizičnih oseb in ugled pravne osebe.“(1)

9. Revizijsko sodišče ocenjuje, da sta za odločitev v tem primeru bistveni ugotovitvi, da je na začetku pisma vzpostavljena povezava med A. A. in tožnikom („Skrajno žolčno pismo A. A. iz Društva ...“) in da pismo obravnava izključno izjave in delovanje A. A. na področju varstva živali, kot sta njegov neprimeren odnos do B. B. (katere udejstvovanje na področju varstva in zaščite živali je očitno) ali zlorabe pri zbiranju denarja za zapuščene živali. Pismo torej poleg tega, da bralcu sporoča, da A. A. prihaja iz društva (tožnika), vsebuje izključno navedbe in očitke v zvezi z delovanjem A. A. na področju, ki se v celoti prekriva z dejavnostjo tožnika kot društva proti mučenju živali in ne vsebuje na primer negativnih trditev o kakšni drugi sferi A. življenja, ki je ni mogoče povezati s tožnikom oziroma njegovo dejavnostjo. Prav tako pa ni pomembno, da je v pismu tožnik omenjen zgolj enkrat in da funkcija A. A. v njem ni opredeljena. Že sama omemba tožnika na začetku novinarjevega pisma vzpostavlja med fizično in pravno osebo takšno povezavo, ki je povprečen bralec ne more spregledati, čeprav ni zapisano, da je A. A. tožnikov predsednik.

10. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja torej ni mogoče zaključiti, da novinarjevo pismo ne bi moglo pomeniti okrnitve ugleda in dobrega imena tožnika, oziroma da ni potrebe po ugotavljanju, ali je tožniku nastala zatrjevana škoda. Ker sta nižji sodišči glede tega vprašanja zmotno uporabili 183. člen OZ, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in je bilo treba sodbi nižjih sodišč razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo treba obravnavati vprašanje, ali je tožniku nastala zatrjevana škoda v obliki (nedopustne) okrnitve ugleda in dobrega imena in ali okoliščine primera opravičujejo prisojo odškodnine.

11. Od odločitve o glavni stvari je odvisna tudi odločitev o pravdnih stroških postopka. Zato je bilo treba razveljaviti tudi ta del odločbe.

12. Odločitev o pridržanju odločitve o stroških revizijskega postopka za končno odločbo temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Plavšak, N., Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, Ljubljana 2003, komentar 183. člena.