Jedro

Tožeča stranka je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da prejema izredno socialno pomoč, ob tem pa v obrazcu besedilo "DA" prekrižala, besedico "NE" pa v celoti počrnila. Iz navedenega sledi, da bi morala tožena stranka, skladno z določbami ZUP tožečo stranko pozvati, da ji predloži odločbo CSD oziroma navedeno odločbo sama pridobiti. Po tem, ko bo ugotovljeno, ali je tožeča stranka prejemnica denarne socialne pomoči, pa bo tožena stranka lahko odločila o dodelitvi BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Bpp 329/2013-7 z dne 10. 9. 2013 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Služba za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila vlogo tožeče stranke za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pri ugotavljanju višine premoženja, skladno s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s smiselno uporabo 24. in 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter 17. in 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), na podlagi prosilčeve (tožeča stranka) izjave ter zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov GURS ugotovljeno, da je tožeča stranka lastnik polovičnega deleža ene nepremičnine in sicer posameznega dela številka 86 v stavbi številka 3727 k.o. A., ki po katastrskih podatkih predstavlja stanovanje v stanovanjski stavbi z naslovom B. Uradna vrednost navedenega stanovanja znaša 58.459,00 EUR-a, tako da je vrednost polovice stanovanja, ki je v lasti tožeče stranke 29.292,50 EUR-a. Ob tem je bilo še ugotovljeno, da tožeča stranka živi na naslovu C., iz zemljiške knjige pa tudi ne izhaja kakšna pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo lastninsko pravico na zgoraj navedeni nepremičnini. Ker je premoženjski cenzus, to je vrednost premoženja, do katerega višine se brezplačna pravna pomoč še odobri, v času odločanja znašal 13.780,00 EUR-a, tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena ZBPP, zato je bilo treba njeno vlogo, kot neutemeljeno, zavrniti.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba popolnoma neutemeljena saj izhaja iz pavšalnih podatkov, katerih resničnost tožena stranka ni preverjala. V nadaljevanju še navaja, da ni več lastnica polovice stanovanja na naslovu B., saj je Okrajno sodišče v Ormožu dne 27. 2. 2013 opravilo zemljiškoknjižni vpis lastništva na D. banko, pod opr. št. 274270/2012. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter dodaja, da je ob prejemu tožbe ponovno preverila stanje zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov, ki pa se v celoti ujemajo s stanjem na dan izdaje izpodbijane odločbe, kar pomeni, da je tožeča stranka polovični lastnik navedenega stanovanja. Ugotovljeno je le, da sta pri njenem deležu vpisani dve plombi in sicer v zadevi z opr. št. Dn 274270/2012 in Dn 188668/2013. V prvi zadevi je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti Z 83/2012 z dne 29. 11. 2012 predlagana vknjižba hipoteke za terjatev 1.521,47 EUR-a v korist upnika D. Banka d.d., pri tem pa sklep o dovolitvi vpisa hipoteke še ni pravnomočen. V drugi zadevi pa je bil na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti VL 108388/2013 z dne 10. 9. 2013 podan predlog za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe za terjatev 1.938,54 EUR-a v korist upnika E. d.d., vendar o dovolitvi vpisa sodišče doslej še ni odločalo. Dodaja še, da se s plombami ne vpiše pravica in s tem morebitna vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu. Glede na povedano predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je izpolnila dne 19. 8. 2013 navedla, da prejema izredno socialno pomoč Centra za socialno delo v Novi Gorici, ob tem pa v obrazcu besedilo "DA" prekrižala besedico "NE" pa v celoti počrnila. Iz navedenega sledi, da bi morala tožena stranka skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozvati tožečo stranko, da ji predloži odločbo Centra za socialno delo oziroma sama pridobiti navedeno odločbo. Šele po pridobljeni odločbi bi bilo mogoče nesporno ugotoviti ali je tožeča stranka prejemnik denarne socialne pomoči po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. Če bo iz odločbe Centra za socialno delo Nova Gorica izhajalo, da gre za takšno vrsto denarne socialne pomoči, pa bo tožena stranka, morala odločiti o dodelitvi brezplačne pravne pomoči brez ugotavljanja finančnega položaja tožeče stranke (drugi odstavek 22. člena ZBPP) oziroma bo, v skladu z ustaljeno upravno-sodno prakso Vrhovnega sodišča (I Up 607/2006 in X Ips 315/2011), v primeru, da iz vloge tožeče stranke izhaja, da ima določeno premoženje, preverila to njeno premoženjsko stanje. Glede na povedano je po oceni sodišča odločitev tožene stranke vsaj preuranjena saj ni raziskala vseh okoliščin, ki so relevantne za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči. Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo, skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravne sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odpravilo ter zadevo, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.