Jedro

Skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na zahtevo upnika, v kateri mora upnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povrnitev (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne zgolj na podlagi spisovne dokumentacije, iz katere izhajajo upniku nastali stroški, še manj na podlagi dogovora strank o povrnitvi stroškov, kot se zmotno zavzema pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka), opravljena izvršilna dejanja razveljavilo (II. točka izreka) in zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti te odločitve izbriše zaznambo sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti In 290/2010 z dne 27. 1. 2011 pri v točki III izreka sklepa citiranih nepremičninah v lasti dolžnika do celote (III. točka izreka). Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil upnik v celoti poplačan in jo oprlo na 76. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje upnik. V uvodu sicer navaja, da podaja pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da njegova terjatev še ni v celoti poplačana, kar izhaja iz obračuna obresti na dan 10. 12. 2015, ki se nahaja v spisu. Izpostavlja, da se je dolžnik upniku zaradi obročnega poplačila zavezal poravnati stroške sodne takse, nastalih s predlogi za odlog, kakor tudi stroške cenilcev nepremičnin. Poudarja še, da je bilo že v osnovnem sklepu o izvršbi odločeno, da se upniku priznajo vsi nadaljnji izvršilni stroški. Meni, da je upravičen do cenilcema priznanih stroškov v višini 314,15 EUR in 370,53 EUR, ki jih je sodišče poravnalo iz vplačanega predujma. Te stroške je tudi priglasil pravočasno glede na dikcijo 38. člena ZIZ, saj izvršilni postopek še ni bil pravnomočno končan in ustavljen. Ti stroški izhajajo iz spisovne dokumentacijo, na stanje spisa pa je sodišče vezano. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravna podlaga za odločanje o stroških je določba 38. člena ZIZ. Ta v prvem odstavku določa, da izvršilne stroške plača najprej upnik, v petem odstavku pa, da mu jih mora na njegovo zahtevo povrniti dolžnik, če gre za stroške potrebne za izvršbo. Skladno s citirano določbo sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na zahtevo upnika, v kateri mora upnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povrnitev (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ),1 in ne zgolj na podlagi spisovne dokumentacije, iz katere izhajajo upniku nastali stroški, še manj na podlagi dogovora strank o povrnitvi stroškov, kot se zmotno zavzema pritožba. Upnik tekom postopka, v katerem je bila izvršba večkrat odložena na predlog upnika, povrnitve stroškov sodne takse za predloge za odlog sploh ni zahteval. Sodišče o priznanju le-teh upniku in naložitvi v plačilo dolžniku, zato sploh ni moglo odločati in presojati, ali so bili za postopek potrebni ter jih posledično tudi ne obračunati pri končnem poplačilu terjatve, ko se na podlagi sklepa o izvršbi in v njem sprejete odločitve, da se upniku priznajo tudi vsi nadaljnji izvršilni stroški, upoštevajo le v izvršilnem postopku s sodno odločbo upniku priznani stroški in naloženi dolžniku v plačilo. Glede na obrazloženo prvostopenjsko sodišče utemeljeno pri obračunu ni upoštevalo upnikovih stroškov sodne takse za predloga za odlog izvršbe.

5. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je upnik dne 23. 12. 2015 podal zahtevek za povrnitev stroškov cenilca v višini 370,53 EUR in 314,15 EUR, to je stroškov, za katere v pritožbi zahteva, da jih sodišče upošteva v obračunu in zaradi katerih potrditvah upnika mu terjatev ni v celoti poplačana. O tem njegovem zahtevku je sodišče odločilo s sklepom z dne 14. 1. 2016, s katerim je zahtevo za povrnitev teh stroškov zavrnilo. Odločitev je postala pravnomočna 12. 2. 2016. Ponovna presoja o upnikovi upravičenosti do povrnitve teh stroškov glede na pravnomočno odločitev (res iudicata) in prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno sprejeti odločitvi (ne bis in idem) ni dovoljeno, kot to smiselno predlaga upnik v pritožbi. Ker upniku stroški niso bili priznani, sodišče prve stopnje le-teh utemeljeno ni upoštevalo v obračunu terjatve.

6. Upnik v ostalem obračuna sodišča, da je terjatev v celoti poplačana, ni prerekal. Prvostopenjski odločitvi o ustavitvi postopka zaradi poplačila dolga v celoti in v posledici te odločitve na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ sprejeti odločitvi o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj - izbrisu zaznambe sklepa o izvršbi, je po navedenem kot pravilni in zakoniti pritrditi.

7. Ne glede na že pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov cenitve, je upniku v zvezi z njegovimi pritožbenimi navedbami o pravočasni zahtevi za povrnitev stroškov, pojasniti, da skladno z določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ mora upnik povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko so nastali in je zvedel za njihovo višino (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom stroškov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka. Tudi po stališču vrhovnega sodišča je treba standard „takoj“ v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu takoj, ko je to mogoče.(2)

8. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato ga bremenijo stroški pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Po prvem odstavku 2. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe, sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.

Op. št. (2) : Sklep II Ips 219/2013 z dne 28. 8. 2014.