- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 2029/93
ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.2029.93 Civilni oddelek
Povzetek
- Odškodnina za telesne bolečineSodba obravnava vprašanje odškodnine, ki jo je toženec dolžan plačati tožniku zaradi telesnih bolečin, ki so nastale zaradi udarca.
- Dokazna ocena sodiščaSodišče se ukvarja z vprašanjem, ali je bila dokazna ocena prvostopenjskega sodišča pravilna, zlasti glede izpovedi tožnika in sposobnosti toženca za zaznavanje dogodkov.
- Bistvene kršitve postopkaPritožba se nanaša na domnevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa jih pritožbeno sodišče ni zasledilo.
- Utemeljenost pritožbeSodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba ni utemeljena, saj ne navaja novih dejstev ali dokazov.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Splošne pritožbene trditve o drugačnem dejanskem stanju dokazne ocene prvostopenjskega sodišča ne morejo omajati.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba v izpodbijanem delu.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku odškodnino v znesku 25.000,00 tolarjev v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.4.l993 dalje do plačila ter povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 33.800,00 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.4.1993 dalje do plačila. Drugačen tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. Prvostopno sodišče je sprejelo tako odločitev, ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je toženec odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku, ko ga je toženec udaril. Dosojeni znesek predstavlja odškodnino za telesne bolečine.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne, nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.
Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču. Navaja: Sodišče je štelo, da je bila izpoved tožnika prepričljivejša, ker je bil toženec pod vplivom alkohola. To je samo domneva sodišča. O tem, ali je bil toženec sposoben zaznavati dogodke, bi lahko odgovoril le izvedenec ustrezne stroke. Dokaz z vpogledom v spis sodnika za prekrške pove lahko le to, kar je tožnik sam povedal, saj je tudi sam pisal predlog sodniku za prekrške. Za to, kar trdi tožnik, ni dokazov.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z odločitvijo in razlogi prvostopnega sodišča in tem razlogom glede na pritožbena izvajanja še dodaja: Bistvenih kršitev določb postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni zasledilo (člen 365/2 ZPP), pritožba pa ne navaja, katere konkretne kršitve naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo. Pritožba napada dokazno oceno sodišča prve stopnje in daje svojo oceno. Ne navaja novih dejstev in ne predlaga novih dokazov. Po določbi čl. 8 Zakona o pravdnem postopku odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva je šteti za dokazana. Prvo sodišče je tako storilo in svojo dokazno oceno tudi obrazložilo. Samo splošne pritožbene trditve o drugačnem dejanskem stanju te dokazne ocene ne morejo omajati. Da bi sodišče postavljalo izvedenca zato, da bi na podlagi takega mnenja ocenilo izpovedbo priče, pa ne pride v poštev, kajti z izvedenci se dokazujejo dejstva, izpovedbe prič pa po gornjem pravilu ocenjuje sodišče. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa je prvo sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je določilo odškodnino za telesne bolečine.
Sodišče druge stopnje je sprejelo svojo odločitev na podlagi 368 čl. ZPP.