Jedro

Glede objekta št. 281 ter delov št. 23, 24 in 25 je treba še upoštevati, da je bila z odločbo o izvzetju iz nacionalizacije v korist navedenih dveh stanovanj odrejena tudi trajna pravica skupne uporabe na drugih delih stavbe (pralnici, podstrešju, stopnišču in terasi). ZLDS, ki je veljal v času izdaje odločbe o izvzemu iz nacionalizacije, je v prvem odstavku 5. člena res, kot opozarja pritožba, določal, da imajo lastniki posameznih delov na skupnih delih stavbe trajno pravico uporabe. Termina "trajna pravica skupne uporabe" ni posebej opredeljeval. Glede na to, da sta v izreku odločbe o izvzemu iz nacionalizacije v konkretni zadevi hkrati dva različna izraza: "trajna pravica uporabe" in "trajna pravica skupne uporabe" je, ob upoštevanju že navedenega, življenjsko logičen zaključek sodišča prve stopnje iz 67. točki obrazložitve. To je, da je "trajna pravica skupne uporabe" implicirala današnjo solastnino, "trajna pravica uporabe" pa današnjo izključno lastninsko pravico. Ta sklep podpirajo tudi določbe kasneje sprejetega ZPDS, ki je vsebinsko sledil ureditvi ZLDS, jezikovno pa v 4. členu opredelil, da imajo na skupnih delih stavbe v etažni lastnini etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe. Da je na nekem delu stavbe obstajala trajna pravica uporabe, samo po sebi torej ni nujno pomenilo, da je ta del stavbe skupni del.

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Predlagatelja A. A. in B. A., nasprotni udeleženec C. C. in udeleženec D. D. sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v skupno obravnavanje združilo zadevi št. II N 350/2011 in št. II N 91/2024 (A/I. točka izreka). Ugotovilo je obstoj etažne lastnine na stavbi z naslovom E. cesta 10, F. (B/II. točka izreka), in da je stavba v zemljiški knjigi trenutno vpisana z začasnimi ID znaki od 0000-259-900 do 0000-259-911, 0000-259-921 in 0000-259-930, ki se po vzpostavitvi vseh delov stavbe izbrišejo (B/III. točka izreka). Naprej, ugotovilo je splošne skupne dele stavbe, na katerih se vzpostavi solastninska pravica vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe z idealnimi deleži (B/IV. točka izreka), in ugotovilo solastninske deleže vsakokratnih etažnih lastnikov na njih (B/V. točka izreka). Ugotovilo je še posebne skupne dele stavbe z ID znaki 0000-259-29 in 0000-259-30 ter solastninsko pravico na njih v korist vsakokratnih lastnikov izrecno opredeljenih posameznih delov stavbe (B/VI. točka izreka), in ugotovilo obstoj lastninske pravice za vsak posamezni del stavbe (B/VII. točka izreka). Preneslo je vpis v zemljiško knjigo pri delu stavbe z ID znakom 0000-277-2 v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z ID znakom 0000-259 do deleža 14201/14496 in stavbe z ID znakom 0000-277 do deleža 295/14496 (B/VIII. točka izreka), ugotovilo, da je stavba z ID znakom 0000-821 objekt zunanje ureditve, ki stoji na parc. št. 189/1 in 190/5, k. o. 0000,

ki imata pravni položaj pomožne nepremičnine in lastninska pravica na pomožnih nepremičninah učinkuje v korist vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe z ID znakom 0000-259-24 do deleža 245/337 in 0000-277-1 do deleža 92/337 (B/IX. točka izreka). Poleg tega je ugotovilo, da nepremičnine parc. št. 189/12, 189/1 in 189/2 že so splošni skupni del stavbe št. 259 in se pravni položaj teh nepremičnin le prenese, prav tako se na tej stavbi preneseta v zemljiški knjigi nerešeni plombi Dn 0/2024 in Dn 00/2024 (B/X. točka izreka). Nazadnje je sklenilo, da se ta sklep po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi v zaznamovanem vrstnem redu (B/XI. točka izreka).

2.Zoper sklep udeleženci postopka vlagajo pet pritožb. Predlagatelj A. A. eno pritožbo vlaga sam,

eno skupaj s predlagateljico B. A.,

in eno skupaj z B. A. ter udeležencema C. C. in D. D.

Pritožujejo se tudi G. G.

ter skupaj nasprotna udeleženka H. H. in udeleženka I., d. o. o.

3.Predlagatelj A. A. se izrecno pritožuje zoper B. točko izreka, vsebinsko pa zoper točke V., VII., VIII. in IX.

Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku

in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.

4.Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, oziroma podredno razveljavitev tega dela in vračilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Po njegovem ni jasno, zakaj sodišče J. J. šteje za predlagateljico. Bistveno kršitev določb postopka vidi, ker izrek ne vsebuje odločitve o stavbni pravici, čeprav je ta v 33. in 34. točki obrazložitve pojasnjena in se sklicuje na VIII. točko izreka, ki vsebuje drugačno odločitev. Ni jasno, zakaj obrazložitev pod razdelkom "stavbna pravica" vsebuje izračun deležev solastnine na splošnih skupnih delih, ki je glede seštevka površine vseh posameznih delov (znaša namreč 1318,6 m2, ne 449,9 m2) celo napačen. Povzema obrazložitev sodišča o zaporedju razpolaganj s posameznim delom stavbe št. 10, ki je v solasti predlagateljev in o tem, da je njuna pravna prednica K. K. leta 2005 sklenila anekse, s katerimi si je pridržala lastninsko pravico na prostoru v pritličju, drvarnici s kokošnjakom na vrtu, kleti za ozimnico, shrambi za orodje in kolesa, ter solastniški delež na pralnici in terasi za sušilnico. Opozarja, da ti deli do leta 2005 niso mogli biti samostojni posamezni deli, tudi dela 23 in 25 v času izdaje sklepa o dedovanju nista bila samostojna, temveč sta se do 1. 1. 2003 prenašala le skupaj z lastninsko pravico na stanovanju. Enako naj bi veljalo glede delov št. 26 in 27. Deli s št. 23, 24, 25, 26, 27 naj bi bili vedno splošni skupni deli, tako je zmoten zaključek, da so lastniki s kletnimi prostori lahko prosto razpolagali (5. in 21. člen Zakona o lastnini na delih stavb, 4. člen in drugi odstavek 14. člena Zakona o pravicah na delih stavb, 68. člen Zakona o stanovanjskih razmerjih, 8. in 14. člen Stanovanjskega zakona, 113. člen Stvarnopravnega zakonika). Sodišče se do teh navedb predlagateljev ne opredeli. Navedeni prostori so neprimerni za stanovanjske površine, za kar se trenutno uporabljajo. Pritožnik opozarja še na napako v izreku pri opredelitvi objekta št. 281. Ta objekt (drvarnico s kokošnjakom) naj bi predlagatelja kupila skupaj s stanovanjem in taki so bili prenosi do 1. 1. 2003, po 1. 1. 2003 pa ni mogel več biti predmet samostojnega prenosa, ampak je sledil lastninski pravici na stanovanju kot posebni skupni del. Predlagatelja opisujeta, da imata od nakupa dalje ta objekt zunanje ureditev v lastniški posesti in sta ga priposestvovala. Odločitev sodišča ne temelji na veljavnih pravnih naslovih.

5.Smiselno podobno je v pritožbi, ki jo predlagatelj A. A. vlaga skupaj z B. A., C. C. in D. D. zoper IV. in V. točko izreka, 11., 12., 13., 14. in 15. točko VII. točke izreka in IX. točko izreka.

6.Pritožniki uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 338. členu ZPP in predlagajo razveljavitev izpodbijanega dela izreka ter vračilo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Tudi po njihovem deli št. 23, 24, 25, 26, 27 in objekt št. 281 niso v samostojnem pravnem prometu, ker je lastninska pravica na teh delih vključena v lastninsko pravico na glavni stvari (stanovanju). Poudarjajo načelo akcesornosti, ki je izhajalo iz preteklih predpisov (ZLDS, ZPDS, SZ). Odločitev sodišča, ki je s tem v nasprotju, ni obrazložena na način, da bi omogočala preizkus. Z nezakonitim razpolaganjem s skupnimi prostori naj ne bi nastali novi posamezni deli. Ni obrazloženo, zakaj so pravice nasprotnih udeležencev bolj verjetne. Tudi materialno pravo je zmotno uporabljeno - ni bistven zapis v pogodbah, temveč način nastanka etažne lastnine in pravni promet, ki je lahko tekel le skladno s prisilnimi predpisi. S skupnimi prostori ni bilo možno samostojno razpolagati. Iz enakih razlogov se pomožni objekt št. 281 ni mogel pravno osamosvojiti. Pritožniki utemeljujejo, da je bila na stavbi št. 259 etažna lastnina oblikovana leta 1958 oziroma 1959 z izvzetjem posameznih stanovanj in prostorov iz nacionalizacije, a L. L. st. s tem ni dobil lastninskih upravičenj na pomožnih prostorih. Pravica uporabe je obsegala upravičenje stvar uporabljati in z njo razpolagati, trajna pravica uporabe, ki je obstajala tudi na skupnih delih zgradb v družbeni lastnini, pa po njihovem daje le upravičenje stvar uporabljati. Po nacionalizaciji stavbe je tako po njihovem na skupnih delih ostala trajna pravica uporabe, prostori so služili stavbi kot celoti in so imeli vsi lastniki posameznih delov stavbe na njih trajno pravico uporabe (prvi odstavek 5. člena ZLDS). Drvarnica s kokošnjakom, kleti za ozimnico, shrambe za orodje in kolesa ne predstavljajo stanovanja, niti ti prostori niso bili izvzeti iz nacionalizacije. Njihova pravna narava je vseskozi ista in ostaja nespremenjena. Do 20. 12. 1996 naj bi pravni promet z njimi potekal pravilno, potem pa ne več. Lastninskih upravičenj na skupnih delih stavbe ni bilo mogoče samostojno prenašati (12. člen SZ), zato so nična vsa nadaljnja razpolaganja K. K. Stanovanje z vsemi pravicami na skupnih delih je ob nakupu prešlo na predlagatelja.

6.V pritožbi, ki jo predlagatelj A. A. vlaga skupaj z B. A., se pritožnika izrecno pritožujeta zoper vse točke B. dela izreka.

Uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Predlagata spremembo izpodbijanega dela sklepa, podrejeno razveljavitev tega dela in vračilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata smiselno enako kot v prej povzetih pritožbah.

7.Udeleženka G. G. se pritožuje zoper X. točko izreka.

Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, podrejeno razveljavitev tega dela in vračilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Po njenem dejstvo, da je parcela št. 189/12 v zemljiški knjigi vknjižena v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe št. 259, ne odraža pravega lastniškega stanja. Do takega vpisa je prišlo šele z uvedbo elektronske zemljiške knjige. Od takrat so vse parcele, nastale iz št. 189, vpisane kot last vsakokratnih lastnikov stavbe 259. Pred tem je bila ta parcela vpisana v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavb E. cesta 10, 10A, 10B, 10C, F. Z vzpostavitvijo etažne lastnine se je vpis za stavbe št. 1324, 267 in 277 ustvaril na novo (pred tem so bili vsi posamezni deli vseh treh stavb vpisani kot deli stavbe 259), parcela št. 189/12 pa je ostala vpisana kot last stavbe 259. Trenutno stanje je posledica nedoslednega vpisa vzpostavitve etažne lastnine za stavbe št. 1324, 267 in 277. V zvezi s parcelo št. 189/12 sicer teče postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbam št. 1324, 259, 267 in 277.

8.Nasprotna udeleženka H. H. in udeleženka I., d. o. o., se pritožujeta zoper IV., V. in VI. točke izreka.

Uveljavljata pritožbene razloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagata razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vračilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ter izdajo popravnega sklepa glede IX. točke izreka. Opozarjata na napako v IX. točki izreka glede ID znaka objekta št. 281. Trdita, da del dela stavbe 0000-259-28 ni splošni skupni del, temveč posebni skupni del, česar sodišče ni upoštevalo. Del št. 28 je razdeljen na dva samostojna dela - en del služi le delom št. 3, 9, 13, 16, 24, 26 in 27, zato gre za posebni skupni del. Obrazložitev sodišča se nanaša na delno pregraditev, ki ni pomembna, ker se predlog ni nanašal na pregrajeni del, ampak na celoten del dela št. 28, ki s preostalim splošnim skupnim delom ni povezan. Sodišče se vsebinsko ni opredelilo do predloga nasprotne udeleženke in tako ni razlogov o odločilnih dejstvih. Po drugi strani pa je sodišče dela št. 29 in 30 določilo za posebna skupna dela. Enako bi moralo ravnati glede dela 28. V postopku sta pritožnika večkrat opozorila na razhajanje podatkov o površini posameznih delov stavbe, a sodišče izvedenki ni naložilo ponovne izmere.

9.8. Na pritožbi G. G. ter H. H. in družbe I. so odgovorili skupaj A. A. in B. A.

ter skupaj A. A., B. A., C. C. in D. D.

Predlagajo zavrženje pritožbe G. G. oziroma zavrnitev obeh pritožb. Na pritožbi G. G. ter predlagateljev A. A. in B. A. sta odgovorili nasprotna udeleženka H. H. in udeleženka I. d. o. o.

Predlagata zavrnitev obeh pritožb.

10.9. Pritožbe niso utemeljene.

11.10. Ta postopek teče zaradi vzpostavitve etažne lastnine na stavbi z naslovom E. cesta 10, F. (št. stavbe 259). V neposredni bližini te stavbe stojijo še štirje objekti. Glede treh z naslovi E. cesta 10A, 10B in 10C, F. (št. stavb 1324, 267 in 277) so bili postopki za vzpostavitev etažne lastnine že zaključeni. Postopek glede vzpostavitve etažne lastnine na objektu št. 281, ki nima naslova, je združen s tem postopkom.

Tu je bilo ugotovljeno, da gre za objekt zunanje ureditve.

Glede opredelitve predlagatelja v uvodu

11.Utemeljen je pritožbeni očitek, da ni jasno, zakaj sodišče prve stopnje J. J. šteje za predlagateljico v tem postopku. V pridruženem postopku je namreč nastopala kot nasprotna udeleženka. Kljub temu ne gre za bistveno kršitev, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). To v pritožbi niti ni zatrjevano. Bistveno je namreč, da se postopka udeležujejo vsi, ki imajo položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 5. člena ZVEtL-1). Pri tem ni pravno pomembno, na katerem mestu v uvodu izpodbijanega sklepa je kateri izmed udeležencev naveden.

Glede ID znaka 0000-821 v IX. točki izreka

12.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da ima objekt zunanje ureditve, ki stoji na parc. št. 189/1 in 190/5, ID znak 0000-281. Pri oblikovanju izreka je prišlo do očitne pisne pomote pri opredelitvi tega ID znaka, ki je naveden kot 0000-821. Skladno s petim odstavkom 328. člena ZPP, je sodišče prve stopnje navedeno pisno pomoto dolžno popraviti.

Glede odločitve o stavbni pravici

13.Pritožba utemeljeno opozarja, da v izreku ni odločitve o stavbni pravici. V tem delu je treba pritožbo šteti za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen ZPP). O njem mora odločiti sodišče prve stopnje.

14.V zvezi s tem pritožba opozarja tudi, da se izpodbijani sklep ob obrazložitvi stavbne pravice nepravilno sklicuje na VIII. točko izreka, ki vsebuje drugačno odločitev. Očitno je, da gre v tem delu za pisno pomoto. Odločitev, ki izhaja iz VIII. točke izreka, je pravilno utemeljena v 37. točki obrazložitve.

Glede površin posameznih delov stavbe

15.Utemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilnosti izračuna deležev solastnine na splošnih skupnih delih, ki je v obrazložitvi očitno pomotoma umeščen v del, kjer so pojasnjeni razlogi glede stavbne pravice. Vsota površin vseh posameznih delov stavbe res znaša 1318,6 m2 in ne 449,9 m2. A ne gre za kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V V. točki izreka je namreč upoštevana pravilna vsota površin. Pritožba ne trdi, da je bila v kateremkoli drugem delu uporabljena nepravilna vrednost.

16.Ni utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče sodni izvedenki po opozorilu o razhajanju podatkov o površini posameznih delov stavbe ni naložilo njihove ponovne izmere. Pritožba ne trdi, da upoštevane površine niso pravilne, niti ne pojasni, za kakšna razhajanja naj bi šlo. Odstopanja evidentiranih tlorisov in površin delov stavbe od dejanskih se niti ne štejejo za tako odločilno neskladje med dejanskih stanjem in stanjem v katastru stavb, ki bi utemeljevalo ponovno izmero in sodni poseg v kataster nepremičnin (tretji odstavek 28. člena ZVEtL-1).

Glede parcele št. 189/12

17.Ni sporno, da je parcela št. 189/12 v zemljiški knjigi vknjižena v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe št. 259. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne more odločati o stvarnopravnem položaju tistih fizičnih delov, ki so že vpisani v zemljiško knjigo in dejansko obstajajo v naravi (31. in 32. člen ZVEtL-1). Njihov položaj lahko v izreku odločbe le deklaratorno povzame in ugotovi (5. točka prvega odstavka 30. člena ZVEtL-1). Enako velja za zemljišče, ki je že vpisano kot skupni del stavbe.

18.Pripadajočemu zemljišču, ki je v zemljiški knjigi že vpisano kot splošni skupni del stavbe, o kateri sodišče odloča, v postopku za vzpostavitev etažne lastnine tudi ni mogoče spremeniti položaja tako, da bi že vpisano zemljišče skrčilo na obseg domnev iz prvega in drugega odstavka 23. člena ZVEtL-1. Tisti, ki zatrjuje, da tako zemljišče, ki je že vpisano kot splošni skupni del stavbe, to v resnici ni, ima na voljo pravdo ali druge postopke. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča, v katerem se bo razrešilo vprašanje pravne narave parcele št. 189/12, po besedah pritožnice že teče.

Glede dela stavbe št. 28

19.Sodišče ugotovi skupne prostore stavbe v skladu z domnevami iz 23. člena ZVEtL-1. Če med udeleženci o tem, kakšne vrste skupni del je posamezni skupni prostor, ni spora, sodišče to ugotovi v skladu z njihovo soglasno voljo (18. člen ZVEtl-1). Če je položaj sporen, mora sodišče spor o tem razrešiti s standardom verjetnosti (24. člen ZVEtL-1). Za posebni skupni del se lahko določijo prostori, za katere je verjetno, da so bili v času veljavnosti ZPDS posebni skupni deli stavbe. Posebni skupni del se namreč ugotavlja glede na dejansko funkcionalno pripadnost v času ZPDS, ker sodišče razmerij ne ureja na novo, temveč le ugotavlja obstoječa stanja.

20.Odločitev o delu stavbe št. 28 ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je razloge za odločitev ustrezno utemeljilo v 32. točki obrazložitve - ta del ni posebni skupni del stavbe, ker v svoji zasnovi ni bil namenjen uporabi le nekaterih etažnih lastnikov. Pravna položaja delov stavbe št. 29 in 30 nista primerljiva. Navedena dela je sodišče obravnavalo drugače, ker je bilo med udeleženci postopka nesporno, da sta posebna skupna dela. Nasprotno je bil pravni položaj dela št. 28 sporen.

Glede delov stavb št. 23, 24, 25, 26, 27 in objekta št. 281

21.Med udeleženci postopka ni sporno, da je bila stavba s št. 259 predmet nacionalizacije in je na dan 26. 12. 1958 prešla v družbeno lastnino (priloga C70). Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo z odločbo Komisije za nacionalizacijo z dne 21. 6. 1960 (priloga D56) in dopolnilno odločbo z dne 19. 7. 1960 (priloga B33) iz nacionalizacije v korist prejšnjih solastnikov stavbe izvzetih več stanovanj, med njimi: (1) štirisobno stanovanje v 1. nadstropju desno v korist L. L. st., v korist katerega je bila odrejena trajna pravica uporabe ločenega prostora v dvoriščni pomožni zgradbi poleg pralnice v izmeri 17,07 m2, drvarnice s kokošnjakom v vrtu, kleti za ozimnico, shrambo in orodje in kolesa, ter trajna pravica skupne uporabe pralnice v dvoriščni zgradbi, podstrešja, stopnišča in terase za sušilnice; in (2) trisobno stanovanje v 1. nadstropju levo v korist M. M., v korist katerega je bila odrejena trajna pravica uporabe drvarnice in shrambe v kleti ter trajna pravica skupne uporabe pralnice na dvorišču, podstrešja in terase. Iz podatkov spisa prav tako izhaja, da je bil z dopolnilno odločbo Upravne enote F. z dne 18. 3. 1998 denacionalizacijskim upravičencem v last in posest vrnjen poslovni prostor v izmeri 49 m2 v pritličju stavbe na E. cesta 10 v F. (priloga C105).

22.Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da deli stavbe od št. 23 do 27 niso predstavljali splošnih skupnih delov, zaradi česar je njihov lastnik lahko z lastninsko pravico na teh delih samostojno razpolagal. Enako velja glede objekta zunanje ureditve št. 281. Ugotovitvene odločbe o nacionalizaciji, izvzemu stanovanj iz nacionalizacije in o denacionalizaciji so namreč konstitutivnega značaja. Iz besedila izreka citirane odločbe o izvzemu iz nacionalizacije tako jasno in izrecno izhaja, da je bilo iz nacionalizacije v korist štirih oseb izvzetih šest stanovanj in dve ločeni sobi. Trajna pravica uporabe drvarnice s kokošnjakom in kleti za ozimnico, shrambo in orodje ter kolesa (kar sedaj predstavlja objekt št. 281 in del stavbe št. 24) je bila odrejena le v korist stanovanja (v ednini), ki je bilo izvzeto v korist L. L. st. Trajna pravica uporabe drvarnice in shrambe v kleti (kar sta sedaj dela stavbe št. 23 in 25) pa je bila odrejena le v korist stanovanja (spet v ednini), ki je bilo izvzeto v korist M. M. Ostalim stanovanjem, ki so bila z isto odločbo izvzeta iz nacionalizacije, je bila odrejena trajna pravica uporabe na drugih delih stavbe. Ob jezikovni in logični razlagi je tako najbolj verjeten zaključek, da sta bila današnja objekt št. 281 in del stavbe št. 24 namenjena zgolj stanovanju, ki je bilo izvzeto iz nacionalizacije v korist L. L. st., današnja dela stavbe št. 23 in 25 pa zgolj stanovanju, ki je bilo izvzeto iz nacionalizacije v korist M. M. Zato navedeni deli niso mogli pomeniti skupnih delov stavbe. Tudi poslovni prostor v izmeri 49 m2, ki sedaj predstavlja dela stavbe št. 26 in 27, je bil z odločbo o denacionalizaciji vrnjen kot samostojni posamezni del stavbe, skupaj s pripadajočimi skupnimi prostori in ustreznim deležem na zemljišču.

23.Glede objekta št. 281 ter delov št. 23, 24 in 25 je treba še upoštevati, da je bila z odločbo o izvzetju iz nacionalizacije v korist navedenih dveh stanovanj odrejena tudi trajna pravica skupne uporabe na drugih delih stavbe (pralnici, podstrešju, stopnišču in terasi). ZLDS, ki je veljal v času izdaje odločbe o izvzemu iz nacionalizacije, je v prvem odstavku 5. člena res, kot opozarja pritožba, določal, da imajo lastniki posameznih delov na skupnih delih stavbe trajno pravico uporabe. Termina "trajna pravica skupne uporabe" ni posebej opredeljeval. Glede na to, da sta v izreku odločbe o izvzemu iz nacionalizacije v konkretni zadevi hkrati dva različna izraza: "trajna pravica uporabe" in "trajna pravica skupne uporabe" je, ob upoštevanju že navedenega, življenjsko logičen zaključek sodišča prve stopnje iz 67. točki obrazložitve. To je, da je "trajna pravica skupne uporabe" implicirala današnjo solastnino, "trajna pravica uporabe" pa današnjo izključno lastninsko pravico. Ta sklep podpirajo tudi določbe kasneje sprejetega ZPDS, ki je vsebinsko sledil ureditvi ZLDS, jezikovno pa v 4. členu opredelil, da imajo na skupnih delih stavbe v etažni lastnini etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe. Da je na nekem delu stavbe obstajala trajna pravica uporabe, samo po sebi torej ni nujno pomenilo, da je ta del stavbe skupni del.

24.Tega zaključka ne omaje niti pritožbeni ugovor, da sta predlagatelja A. A. in B. A. objekt št. 281 priposestvovala. Glede na trditve o lastniški posesti od nakupa (30. 8. 2006) dalje, leto začetka tega postopka (2011) in zahtevano dolžino priposestvovalne dobe (drugi odstavek 43. člena SPZ), ugovor priposestvovanja ne more biti sklepčen.

25.Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi verjetnosti (24. člen ZVEtL-1). Ker je bolj verjetno, da sporni prostori niso pomenili skupnih delov, so pravno nepomembni vsi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na način in pravilnost nadaljnjega razpolaganja s temi deli in njihovo izvzetost iz pravnega prometa. Tudi pritožbene navedbe o pretekli uporabi spornih preostalih etažnih lastnikov same po sebi ne morejo voditi do ocene o drugačni pravni naravi teh prostorov.

26.Odločitev sodišča prva stopnje je pravilna. Zainteresirane osebe pa lahko, če menijo, da so sporni prostori skupni deli, tudi po koncu tega postopka svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1).

Sklepno

27.Pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo, niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP, ki se skladno s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1 uporablja tudi v tem postopku).

28.Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbe zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

29.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. odstavkom ZVEtL-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Predlagatelja A. A., B. A., nasprotni udeleženec C. C. in udeleženec D. D. zato niso upravičeni do povračila priglašenih pritožbenih stroškov.

-------------------------------

34Uveljavljano s pritožbami, red. št. 379, 382 in 384.

35Katerega zemljiškoknjižna lastnika sta od 30. 8. 2006 dalje predlagatelja A. A. in B. A.

L. L. st., N. L. ml. in M. M.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 5, 5/1, 23, 31, 32 Zakon o lastnini na delih stavb (1959) - člen 5, 5/1, 21 Zakon o pravicah na delih stavb (1976) - ZPDS - člen 4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.