Jedro

Slovenska sodna praksa večinoma priznava izdatke stranke – oškodovanca, ki so nastali, ker se je zaradi povračila škode predhodno obrnil na zavarovalnico.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških v sodbi sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov 2.405,35 EUR, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožniku zviša za znesek 209,54 EUR (na 2.614,89 EUR), v preostalem delu se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o stroških v sodbi sodišča prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna v 15-ih dneh povrniti tožniku stroške pravdnega postopka v znesku 2.405,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi te sodbe toženi stranki do plačila.

Zoper odločitev o pravdnih stroških sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da sodišča priznavajo stroške za vložitev odškodninskega zahtevka. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njegov uspeh v pravdi. Če bi bil izračun sodišča pravilen, bi bil uspeh v pravdi tožnika 81% in ne 80%, s čimer se ne strinja, ker mu je bilo s sodbo dosojeno 23.036,98 EUR, celotni postopek pa se je do zadnje obravnave vodil za znesek 16.260,60 EUR. Tožnik je na zadnji glavni obravnavi vložil v spis pripravljalno vlogo, s katero je zahtevek prilagodil izvedenskemu mnenju in od tedaj naprej zahteval znesek 29.931,51 EUR. Po višini je uspel 100%, če se upošteva, da je pravda potekala od vložitve tožbe do zadnje glavne obravnave za znesek 16.260,60 EUR. Sodišče bi moralo upoštevati tožnikov uspeh v pravdi po višini, glede na posamezne faze postopka in ugotoviti, da je tožnik uspel po višini v celoti, saj zaradi zadnje obravnave niso nastali nobeni dodatni stroški. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in odmeri pravdne stroške, glede na ugotovljen uspeh v pravdi po višini.

Pritožba je delno utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov tožniku ni priznalo priglašenih stroškov za sestavo odškodninskega zahtevka. Pritožba utemeljeno opozarja, da slovenska sodna praksa večinoma priznava izdatke stranke – oškodovanca, ki so nastali, ker se je zaradi povračila škode predhodno obrnil na zavarovalnico (1). Tudi Odvetniška tarifa – v nadaljevanju OT izrecno priznava odvetniško nagrado za sestavo tožbe in odškodninskega zahtevka, ker gre za posebni opravili. Zaradi navedenega je v obravnavani zadevi pravilno priznati tožniku kot pravdne stroške (in sicer kot izdatek, ki nastane zaradi postopka; 151. člen ZPP) stroške za nagrado odvetniku za sestavo odškodninskega zahtevka do zavarovalnice po Tar. št. 38/1 OT v višini 800 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, z 20% povečanjem na račun DDV, znaša 440,64 EUR. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo tožnikovemu pooblaščencu dne 26. 2. 2007 že nakazano izplačilo za odvetniške storitve v višini 220,32 EUR, česar pritožba ne izpodbija, je tožniku, ob upoštevanju njegovega uspeha (81%), iz tega naslova potrebno priznati še 178,46 EUR.

Utemeljena pa je njegova pritožba tudi v delu, kjer navaja, da je sodišče prve stopnje napačno izračunalo tožnikov uspeh po višini, saj ob upoštevanju tožnikovega uspeha po temelju v deležu 85% in po višini v deležu 77% (23.036,98 EUR/29.931,51 EUR), le-ta dejansko znaša 81%, kot to ugotavlja pritožnik in ne 80%, kot je to izračunalo sodišče prve stopnje. Na račun napačnega izračuna je potrebno tožniku priznati dodatno še 31,08 EUR.

V preostalem delu pritožba ni utemeljena. Tožnik je po pridobitvi izvedenskega mnenja dr. M. K. in dr. A. S. prilagodil svoj zahtevek po višini, in sicer je namesto prvotno vtoževanega zneska 16.260,60 EUR zahteval povrnitev zneska 29.931,51 EUR. V takem primeru, se uspeh presoja glede na končno višino zahtevka, to je, poenostavljeno povedano, kot da bi tožeča stranka ves čas od vložitve tožbe dalje vtoževala enak znesek. Glede na navedeno je torej zmotno pritožnikovo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati njegov uspeh v pravdi po višini, glede na posamezne faze postopka.

Tožnik tako, poleg že prisojenega zneska 2.405,35 EUR, na račun povrnitve njegovih pravdnih stroškov, utemeljeno zahteva še znesek 209,54 EUR (dodatnih 178,46 EUR zaradi izdatkov nastalih glede odškodninskega zahtevka in 31,08 EUR na račun napačnega izračuna njegovega uspeha v tej pravdi).

Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje, na podlagi 2. in 3. odstavka 365. člena ZPP, pritožbi tožnika delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov 2.405,35 EUR, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožniku zvišalo za znesek 209,54 EUR (na 2.614,89 EUR), v preostalem delu, kolikor je tožnik v pritožbi na račun pravdnih stroškov od tožene stranke še dodatno zahteval, pa je pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnilo.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil. (1) Primerjaj npr. VSK I Cp 1043/2001 z dne 4. 6. 2002, VSL II Cp 639/2000.