Jedro

Ker tožnik pravice do pokojnine ni pridobil na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, in ker je državljanstvo RS pridobil po 19. členu ZDRS in ne po 40. členu ZDRS, ni upravičen do izplačila pokojnine za nazaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 14. 2. 2008 in 18. 4. 2007 in, da je toženka dolžna tožniku priznati pravico do izplačila vojaške pokojnine za čas od 1. 5. 2000 do 22. 1. 2003 ter, da je toženka dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sodbe odmeriti tožniku vojaško pokojnino za čas od 1. 5. 2000 do 22. 1. 2000 in tožniku izplačati zapadle zneske pokojnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne v mesecu za pokojnino, ki dospe v plačilo v predhodnem mesecu, v roku 15 dni po izdaji odločbe, vse pod izvršbo in sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženko obveže na plačilo vseh stroškov tožnika oz. podrejeno, da naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanja. Priglaša pritožbene stroške. Pritožba se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da so do izplačila pokojnine za nazaj upravičeni le tisti državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice od pokojnine iz 4. odstavka 2. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Ur. l. RS, št. 49/1998 in 118/2006 - ZPIZVZ), torej so pridobili državljanstvo na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91 s spremembami - ZDRS). Drži tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v državljanstvo Republike Slovenije sprejet na podlagi 19. člena ZDRS vendar sočasno s tem izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 40. člena ZDRS, zaradi česar meni, da je upravičen tudi do izplačila pokojnine za nazaj. Tožnik je namreč dne 6. 11. 1990 zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena ZDRS, vendar njegovi vlogi ni bilo ugodeno, ker je upravni organ uporabil diskrecijsko pravico in na tak način njegovo zahtevo zavrnil. Tožnik je državljanstvo Republike Slovenije pridobil po 19. členu ZDRS, ki določa enake osnovne pogoje kot za sprejem v državljanstvo po 40. členu ZDRS poleg njih pa še dodatne, strožje pogoje, tako, da je nedvomno izpolnjeval tudi vse pogoje, določene v 40. členu ZDRS ter bi mu, v kolikor upravni organ ne bi uporabil nesporno neustavne diskrecijske pravice, bi moralo biti državljanstvo priznano že na tej podlagi. Sodišče se v izpodbijani sodbi do teh, v tožbi sicer obširno obrazloženih navedb, ni opredelilo in je v tem delu sodna odločba tudi neobrazložena, kar nedvomno predstavlja kršitev pravil postopka. V kolikor bi sodišče vse dokaze izvedlo, bi ugotovilo, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ in mu tako upoštevaje določilo 2. odstavka 15. člena istega zakona nedvomno gre tudi pravica do izplačila pokojnine za nazaj.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki se navajajo v pritožbi in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 14. 2. 2008 in v zvezi s tem prvostopenjske odločbe tožene stranke z dne 18. 4. 2007, s katero je bila zavrnjena kot neutemeljena zahteva tožnika za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj za obdobje od 1. 5. 2000 do 22. 1. 2003 po določbi 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi ga storilo sodišče s tem, da je brez argumentirane obrazložitve zavrnilo dokazne predloge s katerimi je tožnik dokazoval, da je izpolnjeval vse pogoje, določene v 40. členu ZDRS za pridobitev državljanstva po citiranem členu. V kolikor bi bila ta kršitev dejansko podana, bi lahko predstavljala relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP (v zvezi z 8. členom ZPP).

O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev odloča sodišče (2. odstavek 213. člena ZPP) in sicer tako, da s sklepom odredi izvedbo dokazov (1. odstavek 287. člena ZPP), predlagane dokaze, za katere pa misli, da niso pomembni za odločbo pa zavrne in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnilo (2. odstavek 287. člena ZPP). Zavrnitev dokaznega predloga samo po sebi ne predstavlja kršitev določil postopka, če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oz. dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali, da je neko dejstvo že dokazano. V zvezi z očitki pritožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbi in tekom postopka na prvi stopnji predlagal, da sodišče v zvezi s dejstvi, ki se nanašajo na državljanstvo tožnika vpogleda v listine in zasliši tožnika s tem, da je pooblaščenka tožnika na glavni obravnavi dne 3. 9. 2009 umaknila dokazni predlog z zaslišanjem tožnika, ker gre v predmetnem sporu za pravno vprašanje. Sodišče prve stopnje je tako izvedlo dokaze, ki jih je tožnik predlagal. V obrazložitvi sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo le do tistih relevantnih dejstev, ki so pomembni za odločitev v predmetnem sporu. Pritožbeno sodišče tako šteje, da pred sodiščem prve stopnje, ni bila storjena očitana kršitev določb pravdnega postopka.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik pridobil pravico do starostne pokojnine od 23. 1. 2003 dalje, na podlagi odločbe toženke z dne 30. 4. 2003. Iz te odločbe je razvidno, da je tožnik pridobil pravico do starostne pokojnine na podlagi 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ in ta odločba je postala pravnomočna. Tožnik je pridobil državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 19. člena ZDRS.

Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZVZ se upravičencu, ki je pridobil državljanstvo po 40. členu ZDRS, na njegovo zahtevo starostna, predčasna, invalidska oz. vdovska ali družinska pokojnina, za katero je izpolnil pogoje iz 4. odstavka 2. člena tega zakona prizna in izplača za nazaj, od dneva izpolnitve pogojev, če ni bil zavarovan, oz. od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oz. zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. oktobra 1991 dalje. Pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine se upravičencu izplačajo v zneskih, ki bi jih prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo.

Tožnik navedenih pogojev ne izpolnjuje, saj svoje pokojnine ni pridobil na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 4. alinee 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ in nadalje tožnik je pridobil državljanstvo po 19. členu ZDRS in ne po 40. členu ZDRS. Oba navedena pogoja bi moral tožnik za izplačilo pokojnine za nazaj izpolnjevati kumulativno, tožnik pa ne izpolnjuje nobenega od navedenih pogojev in je tako bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Glede pridobitve državljanstva je pomembno le na kakšni podlagi ga je nekdo dejansko pridobil ne pa tudi ali je morebiti izpolnjeval pogoje za pridobitev državljanstva po neki drugi podlagi.

Na podlagi navedenega je sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilno pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in ob tem, upoštevajoč 1. odstavek 154. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 165. člena ZPP sklenilo, da tožnik krije stroške pritožbe sam.