7. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Branka Popiča, Slovenj Gradec, na seji 7. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 59., 60., 64. in 127. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 65/17, 45/19 in 65/20) v delih, ki se nanašajo na spremembo namembnosti zemljišč parc. št. 1302/4 in 1309/8, obe k. o. Pameče, in delov zemljišč parc. št. 1309/7, 1309/10, 1309/11 in 1302/3, vse k. o. Pameče, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 59., 60., 64. in 127. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju Odlok) v delih, ki se nanašajo na spremembo namembnosti njegovih zemljišč parc. št. 1302/4 in 1309/8, obe k. o. Pameče, in delov zemljišč parc. št. 1309/7, 1309/10, 1309/11 in 1302/3, vse k. o. Pameče, iz stavbnih zemljišč v najboljša kmetijska zemljišča. Zatrjuje, da je Odlok v navedenih delih v neskladju s 33. členom Ustave, 5. in 7. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – ZPNačrt) ter posledično tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pobudnik navaja, da vlaga pobudo v enem letu od dne, ko je izvedel za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega odloka. Pojasni, da je invalid III. kategorije. Zaradi zdravstvenih težav in izredno močnih bolečin naj ne bi uspel reagirati in podati pripomb na javno razgrnitev. Pobudnik navaja, da je v obdobju sprejemanja Odloka tudi njegov sin, kateremu je želel prepustiti navedena zemljišča, imel hude zdravstvene težave. Zato naj tudi sin ne bi mogel reagirati in podati pripomb na sporno spremembo ob javni razgrnitvi. Pobudnik prilaga dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 21. 9. 2012, na podlagi katere je od 5. 9. 2012 dalje razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in s katero mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami s polnim delovnim časom. Prilaga še zapisnik konzilija z dne 12. 2. 2019 in odpustno pismo z dne 10. 1. 2019, iz katerega izhaja, da je bil pobudnik od 28. 12. 2018 do 10. 1. 2019 na zdravljenju v bolnišnici.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora v Republiki Sloveniji, imajo po ustaljeni ustavnosodni presoji naravo predpisa.[1] Kadar predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj posameznika, ta lahko da pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti oziroma zakonitosti.[2] Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9) sprejelo stališče, da določbe občinskih prostorskih aktov, s katerimi ti določajo oziroma spreminjajo namensko rabo zemljišč iz zazidljivih v nezazidljiva, neposredno posegajo v pravice oziroma v pravni položaj lastnikov teh zemljišč, ter pojasnilo, da je v takem primeru pravno varstvo posamezniku zagotovljeno s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določb takega predpisa oziroma splošnega akta.[3]

4.V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZUstS se v primeru, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve (t. i. objektivni rok) oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[4] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[5]

5.Izpodbijani odlok je začel veljati 5. 12. 2017 (kasnejše spremembe oziroma dopolnitve Odloka na za pobudnika sporne vsebine niso vplivale). Rok za vložitev pobude se je zato iztekel 5. 12. 2018. Pobudnik se v pobudi, vloženi 7. 10. 2022, sklicuje na subjektivni rok ter navaja, da pobudo vlaga v enem letu od dne, ko je izvedel za škodljive posledice, ki so nastale z izvrševanjem Odloka. Pobudnik ne navaja, kdaj in kako je izvedel za škodljive posledice. Pravočasnost pobude utemeljuje s predložitvijo več listin, iz katerih izhaja, da je bil v letu 2012 zaradi bolezni razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in da ima že od leta 2005 zdravstvene težave, zaradi katerih je bil kasneje tudi na zdravljenju v bolnišnici, ter da je bil v letu 2018 operiran. Iz teh listin pa ne izhaja niti, da (kot navaja) ni mogel sodelovati na javni razgrnitvi izpodbijanega odloka, uveljavljenega 5. 12. 2017, oziroma sicer sodelovati v postopku njegovega sprejemanja, še manj pa te listine izkazujejo, da je njegova pobuda, vložena skoraj pet let po uveljavitvi Odloka, pravočasna na podlagi subjektivnega roka. Ker je torej pobudnik pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka vložil po poteku enega leta od njegove uveljavitve, hkrati pa ni izkazal pravočasnosti vložitve na podlagi subjektivnega roka, jo je Ustavno sodišče kot prepozno zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako že odločba Ustavnega sodišča št. U-I-43/13 z dne 9. 10. 2014 (Uradni list RS, št. 76/14), 21. točka obrazložitve.

[2]Že Ustava v drugem odstavku 162. člena določa, da vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Kdaj je pravni interes podan, je določeno v drugem odstavku 24. člena ZUstS.

[3]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-6/17, 24. in 25. točka obrazložitve.

[4]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[5]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.