Jedro

Če je tožena stranka res prejemala več toplotne energije od plačane in s pogodbo dogovorjene, za ta presežek ni bilo veljavne pravne podlage, kar pomeni, da je bila neupravičeno obogatena.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo ugovorom in sklepe o izvršbi I 2215/2003 z dne 4.6.2004, I 1492/2005 z dne 27.10.2006, Ig 387/2006 z dne 7.11.2006 in I 1959/2007 z dne 25.3.2008 razveljavilo tudi v 1. in 4. točki ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene v višini 1.639,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in s tem tudi zmotne uporabe materialnega prava in Višjemu sodišču v Ljubljani predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku tožeče stranke stroškovno v celoti ugodi ali podrejeno, da po razveljavitvi prvostopenjske sodbe zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Navaja, da se v dopisu z dne 12.11.2002 utemeljeno sklicuje na spremenjene okoliščine, saj so le te nastale po sklenitvi pogodbe o dobavi toplotne energije, št. KE 230/02-5/2001 z dne 19.3.2001. Tožeča stranka sama ne more določiti, kako se ugotavlja poraba toplotne energije pri posameznem etažnem lastniku, ampak je pri tem vezana na odločitve etažnih lastnikov oz. njihovega upravnika, ki so po sklenitvi pogodbe s toženo stranko sprejeli nov delilnik stroškov, kar predstavlja bistveno spremembo okoliščine, ki ni bila odvisna od volje tožeče stranke in nanjo ni imela nobenega vpliva. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se po podpisu pogodbe okoliščine niso spremenile, je tako napačna. Dalje pritožnica navaja, da priključna moč ne pomeni pravne podlage za neupravičeno obogatitev. Tožeča stranka vztraja, da je tožena dejansko porabila toliko toplotne energije, koliko ji je bila zaračunana v spornih računih in jo je dolžna v celoti plačati. Poslovni prostor je bil ves čas ogrevan. Zmanjšanje priključne moči tožeča stranka ne more upoštevati, saj ji tožena stranka nikoli, kljub pozivu, ni dostavila zapisnika o pregledu oziroma fizični odstranitvi grelnih teles. Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da pogodba z dne 19.3.2001 ne velja več, saj jo je tožeča stranka z dopisom z dne 12.11.2002 pisno odpovedala v skladu s 358. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR). Tožeča stranka je še naprej dobavljala toplotno energijo, saj bi za izključitev iz sistema ogrevanja morali sprejeti sklep vsi lastniki, bila pa je zavezana dobavljati toplotno energijo celemu objektu tudi po odpovedi pogodbe o dobavi toplotne energije toženi stranki.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da spremenjena okoliščina, ki bi opravičevala odpoved sklenjene pogodbe ne more biti obvestilo upravnika, da so etažni lastniki spremenili nov delilnik stroškov toplotne energije, saj upravnik ni pogodbena stranka, tožena stranka pa nikoli ni podpisala novega delilnika, niti ni bila sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki. Na neupravičeno obogatitev pa se tožeča stranka ne more sklicevati, če obstaja med strankama pogodba, ki je v veljavi. Poleg tega je izvedenec ugotovil, da tožena stranka ne porabi toliko toplotne energije, kot jo zaračunava tožeča stranka v obdobju po 1.10.2002. Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka kot temelj svojemu zahtevku med drugim navaja neupravičeno pridobitev tožene stranke, saj naj bi le-ta prejemala več toplotne energije, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi z dne 19.3.2001. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da glede na to, da pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, ni bila razvezana oziroma odpovedana, podlage za neupravičeno pridobitev ne more biti, saj zakonski dejanski stan iz 210. člena ZOR oziroma 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) ni uresničen. Navedeni člen predvideva vračilo, oziroma če to ni mogoče, nadomestitev dosežene koristi, v primeru, da je bil brez pravnega temelja okoriščanec obogaten na škodo drugega. Ker je imela tožena stranka veljavno pogodbo, je obstajal pravni temelj. Če pa je tožeča stranka kljub veljavnemu pravnemu temelju toženi stranki dobavljala več, kot ji je bila dolžna po pogodbi, pa to, po presoji sodišča prve stopnje, ne more iti v breme toženi stranki.

V obravnavani zadevi ni pomembno vprašanje, ali je tožeča stranka odpovedala pogodbo toženi stranki na podlagi 358. člena ZOR in ali je prišlo do spremenjenih okoliščin ter katerih. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko zahtevala plačilo dejansko porabljene toplotne energije zgolj v primeru, da pogodba, sklenjena med strankama ne bi več veljala. Med strankama ni spora o dobavi toplotne energije v obsegu, dogovorjenem v pogodbi, zato tudi vprašanje, ali pogodba velja ali ne, ni relevantno. Ne drži, da ob obstoju in veljavnosti pogodbe in s tem pravne podlage za prejem toplotne energije po priključni moči 2730 W, dobava toplotne energije v večjem obsegu bremeni tožečo stranke, češ, da večje količine niti ni bila dolžna dobavljati. Če je tožena stranka res prejemala več toplotne energije od plačane in s pogodbo dogovorjene, za ta presežek ni bilo veljavne pravne podlage, kar pomeni, da je bila neupravičeno obogatena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da bi bilo mogoče zmanjšati priključno moč v lokalu tožene stranke z demontažo radiatorja in izolacijo ogrevnega cevovoda. Ob takšni ugotovitvi pa ni mogoče tožeči stranki naložiti, da bi s posegom v lastninsko pravico in posest tožene stranke morala zagotoviti manjšo porabo toplotne energije, če bi to lahko storila tožena stranka, ki (tako kot tožeča ni dolžna dobavljati) ni bila upravičena prejemati več toplotne energije, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno.

Ker je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo ter štelo, da zaradi morebitnega obstoja pogodbe, tožena stranka ni mogla biti neupravičeno obogatena za dobavo toplotne energije nad priključno močjo 2730 W, sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo, ali in koliko toplotne energije je tožena stranka dejansko prejela. Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pri tem pa pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ugotavlja, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, je na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti dejansko porabo toplotne energije oziroma priključno moč ogrevalnih naprav v prostorih tožene stranke v celotnem obdobju, za katerega tožeča stranka zatrjuje neupravičeno pridobitev. Tožena stranka je bila v primeru, da se ugotovi, da je bila dejanska priključna moč višja od pogodbeno dogovorjene in tudi plačane, obogatena za toliko, kolikor več je prejela. Na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo o ugovorih tožene stranke že odločeno v izvršilnem postopku, sodišče pa sedaj odloča le še o vprašanju, ali izdani sklepi o izvršbi ostanejo v veljavi ali se razveljavijo tudi v 1. in 4. točki izreka.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje je na podlagi 3. odst. 165. člena ZPP pridržalo določitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo.