Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z izdanim gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja enostanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 101/, 100 in 101/3 in ne na novonastalih parcelah, ki naj bi nastale z razdelitvijo predmetnih zemljišč, zato bi tožnika že ob prejemu gradbenega dovoljenja lahko ugotovila, da do razdelitve zemljišč s parcelacijo še ni prišlo. Zato tudi ni mogoče trditi, da dejstvo, da parcelacija v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni bila izvedena, v prejšnjem postopku ni bilo znano in ga zato ni bilo mogoče navesti že takrat. Za vsako izvedbo del, ki predstavlja takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, zaradi katere se povečajo vplivi objekta na okolico (sprememba namembnosti) oziroma za spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njene izboljšave (rekonstrukcija objekta), je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma spremembo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Ljubljana, Izpostava Šiška, je z izpodbijanim sklepom kot prvostopenjski upravni organ zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem tega organa št. 351-2767/2008-14 z dne 10. 2. 2009. V obrazložitvi navaja, da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana, saj dejstva, ki so navedena v predlogu za obnovo postopka, niso obstajala že v samem postopku izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Izpodbijano gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo enostanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 101/1, 100 in 101/3, vse k.o. ..., kar je izhajalo tudi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in se je skladalo s stanjem vseh uradnih evidenc, v katere je takrat vpogledal upravni organ. Tožnika sta k predmetni gradnji oziroma projektu, na podlagi katerega je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, podala tudi soglasje. Pojasnjuje še, da je za nadzor nad izvajanjem gradnje in ugotavljanje morebitne neskladnosti gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski upravni organ z uvodoma navedeno odločbo zavrnilo pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi navaja, da se po vpogledu v predložene listine upravnega spisa pridružuje stališču prvostopnega organa, da dejstva in dokazi o neskladni gradnji in o prodaji objektov investitorke, ki jih navajata predlagatelja obnove postopka, niso nova dejstva ali novi dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva navedena in uporabljena v prejšnjem postopku. Pojasnjuje, da vprašanje skladnosti gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem ne predstavlja obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar pa obnove postopka ni mogoče predlagati. Morebitna gradnja, neskladna z izdanim gradbenim dovoljenjem pa ni stvar tega, pač pa postopka gradbene inšpekcije.

Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da izdano naročilo za parcelacijo zemljišč pomeni zaključek že v času izdaje gradbenega dovoljenja začete parcelacije. V obrazložitvi gradbenega dovoljenja namreč piše, da so zemljišča, kjer naj bi stala individualna stanovanjska hiša, že razdeljena na dve zemljišči. Očitno parcelacija na dve gradbeni parceli v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni bila zaključena. V tem je prvostopenjski upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje. Če bi za to dejstvo vedel, bi to privedlo do drugačne odločitve. Prvostopenjski upravni organ zato nima prav, ko zaključuje, da so nova dejstva nastala po tem, ko je bilo že izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ta dejstva so obstajala že prej, vendar sta tožnika šele iz odgovorov družbe A. d.o.o. ugotovila, da je potrebna še dokončna parcelacija, ki jo je očitno kot že opravljeno upošteval upravni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja. Nima prav drugostopenjski upravni organ, ko zaključuje, da naj bi v tem primeru šlo za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar pa obnove postopka ni mogoče predlagati. Prav z novimi dejstvi in novimi dokazi, kar je v konkretnem primeru naročilo parcelacije s strani investitorja, ki bi morala biti po Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti M 12 Besnica in M13 Lipoglav (Uradni list RS, št. 70/95, v nadaljevanju Odlok o PUP) za sporno območje že predhodno izdelana, bi upravni organ lahko odpravil svojo procesno napako. Upravna enota je izdala gradbeno dovoljenje s kršitvijo določil Odloka o PUP, saj iz njegove obrazložitve izhaja, da naj bi bil novo predvideni objekt individualna stanovanjska hiša in da bo kot tak skladen z določbami 8. in 9. člena Odloka o PUP, kar pa ne drži. Toženka nima prav, ko v obrazložitvi poudarja, da je osrednji problem v neskladni gradnji. Bistvena za ta postopek je uresničitev izdanega gradbenega dovoljenja, saj iz ravnanj prizadete stranke izhaja, da je že ob predlogu za izdajo gradbenega dovoljenja imela namen zgraditi hišo - dvojček na območju, kjer je po veljavni zakonodaji ni mogoče zgraditi. Pri tem je toženka prezrla pomembnost podlage za izdajo gradbenega dovoljenja, to je predhodna parcelacija na območju Odloka o PUP. Iz Odloka o PUP izhaja možnost gradnje samo enostanovanjske hiše in kakršna koli predhodna delitev na štiri parcele ne bi bila možna. Predlagata, da se izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži, da jima je dolžna povrniti vse stroške tega postopka.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Prizadeta stranka B.B. v odgovoru na tožbo navaja, da so okoliščine, ki jih navajata tožnika kot razlog za obnovo postopka, nastopile po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, še več, nastopile so po tem, ko je bila hiša, za katero je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, že zgrajena. Tudi sicer vzpostavitve etažne lastnine pri enostanovanjski hiši, ki je zgrajena po projektu in skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ne gre enačiti z zahtevami Odloka o PUP, na katerega se sklicujeta tožnika, točneje na 9. člen, ki pravi, da je gradnja objektov, določenih v 8. členu, dovoljena ob pogoju, da je za celotno območje posamezne morfološke enote izdelana predhodna razdelitev gradbenih parcel. Predhodna parcelacija kot pogoj za izgradnjo, o kateri govori Odlok v 9. členu, ne pomeni, da je potrebno pred gradnjo opraviti parcelacijo posamezne parcele, kot zmotno menita tožnika, pač pa, da mora imeti javni prostor – območje, ki ima neke skupne oblikovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo, preden se na njem začnejo gradnje, izdelano parcelacijo oziroma mora biti območje razdeljeno na posamezne parcele, označene s svojo identifikacijsko številko. Dodaja še, da je sprožitev predmetnega postopka verjetno rezultat zamer, ki jih imata tožnika do prizadete stranke, kar potrjuje tudi motenjska tožba, ki jo je bila primorana vložiti prizadeta stranka. Predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožnika v predlogu za obnovo postopka zatrjujeta, da so začet postopek parcelacije na parcelah, na katerih stoji objekt prizadete stranke, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje zaradi spremembe namembnosti dovoljene gradnje enostanovanjske hiše v dvostanovanjsko ali celo večstanovanjsko, ter oglaševanje nepremičninske agencije navedenega objekta kot dvostanovanjskega objekta nova dejstva, ki bi pripeljala do drugačne odločbe, če bi se zanje vedelo v času odločanja.

Sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnih organov, da gre v obravnavanem za dejstva in dokaze, ki niso obstajali v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja, pač pa so nastala po dokončnosti predmetnega gradbenega dovoljenja.

Ker se lahko po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi le, če se zve za novo dejstvo, ki bi moglo samo zase ali pa v zvezi z že ugotovljenimi dejstvi pripeljati do drugačne odločbe v upravni zadevi, če bi bilo to dejstvo navedeno v prejšnjem postopku, to novo dejstvo pa je moralo obstajati že pred izdajo dokončne odločbe, je ugotovitev toženke, da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana, tudi po presoji sodišča pravilna. Navedeno zakonsko besedilo se logično nanaša le na dejstva, ki so obstajala že v času pred izdajo odločbe, v obravnavanem primeru pa za takšna dejstva ne gre.

Tudi sicer tožnika s tožbenimi navedbami prihajata sama s sabo v nasprotje, ko navajata, da je razdelitev zemljišč, na katere se nanaša gradbeno dovoljenje (ki naj bi prizadeti stranki omogočila spremembo namembnosti iz eno v dvo ali večstanovanjski objekt), novo dejstvo, za katerega v času izdaje gradbenega dovoljenja nista vedela, hkrati pa navajata, da iz obrazložitve gradbenega dovoljenja izhaja, da so obravnavana zemljišča razdeljena na dve zemljišči. Glede na to, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z izdanim gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja enostanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 101/, 100 in 101/3, vse k.o. ... in ne na novonastalih parcelah, ki naj bi nastale z razdelitvijo predmetnih zemljišč, bi tožnika že ob prejemu gradbenega dovoljenja lahko ugotovila, da do razdelitve zemljišč s parcelacijo še ni prišlo. Zato tudi ni mogoče trditi, da dejstvo, da parcelacija v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni bila izvedena, v prejšnjem postopku ni bilo znano in ga zato ni bilo mogoče navesti že takrat. Sodišče še pripominja, da dejstvo, da se izvaja parcelacija, še ne pomeni, da bo namembnost hiše, ki je po gradbenem dovoljenju enostanovanjska, po izvedeni parcelaciji avtomatično in legalno spremenjena v dvo ali večstanovanjsko. Tega niti ne določa Odlok, na katerega se tožnika sklicujeta.

Za vsako izvedbo del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, ki predstavlja takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, zaradi katere se povečajo vplivi objekta na okolico (sprememba namembnosti) oziroma za spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njene izboljšave (rekonstrukcija objekta), je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma spremembo gradbenega dovoljenja. Zato vsaka izvedba del brez gradbenega dovoljenja pomeni neskladno oziroma nelegalno gradnjo. Ukrepanje v zvezi z neskladno, kot tudi z nelegalno gradnjo je v pristojnosti gradbenega inšpektorja oz. stvar inšpekcijskega postopka.

Sodišče je iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato je v skladu s 1. odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, dalje ZUS-1) tožbo zavrnilo. Ker tako iz predloženih upravnih spisov, kot tudi iz tožbe izhaja, da med tožečo in toženo stranko ni bilo sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, temveč le pravno vprašanje interpretacije določb 260. člena ZUP, je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.