- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cpg 2/00
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.2.00 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnica v ugovoru sploh ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj ali višino upnikove terjatve, zato se njen ugovor šteje za neutemeljen v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ.
Izrek
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnico izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 279.904,53 SIT s pripadki.
Dolžnica je zoper sklep pravočasno ugovarjala in navedla, da se pritožuje zoper sklep o izvršbi in predlaga njegovo razveljavitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžničin ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odstavku 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. člena ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. člena ZIZ oziroma, ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica sploh ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj ali višino upnikove terjatve. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica ni obrazložila svojega ugovora v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ, čeprav je bila s pravnim poukom na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost izrecno opozorjena. Zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžničin ugovor ni utemeljen v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.