Jedro

ZVEtL-1 pri merilih za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča omogoča sočasno uporabo vseh meril, ustrezno težo pa jim ob upoštevanju namena zakona in okoliščin primera daje sodišče. Na podlagi ugotovitev urbanističnega mnenja o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe in parkirišča, v obdobju od začetka projektiranja do izgradnje, je sodišče prve stopnje tudi ob upoštevanju stanja v naravi in pretekle redne rabe in funkcionalnosti obeh zemljišč kot celote pravilno presodilo, da tudi sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Gre za realizacijo načrtovanj (tekom gradnje spremenjeno) pripadajočega zemljišča k stavbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi z identifikacijsko številko 0000-876, ki je povezana z zemljiško parcelo št. 796/1, k.o. 0000 ..., z naslovom K. ulica 26 in 28, D. ulica 21, X., predstavljajo zemljiške parcele: - št. 782/3 in 797/4, k.o. 0000 ..., ki poleg parc. št. 796/2, iste k. o., predstavljata zemljišče pod stavbo ter - št. 855/1, 854/1 in 797/5, vse k.o. 0000 ..., pri čemer so zemljiške parcele 782/3, 797/4, 855/1, 854/1 in 797/5, k.o. 0000 ..., v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe z identifikacijsko številko 0000-876 (I. točka izreka). Zemljiške parcele 782/3, 797/4, 855/1, 854/1 in 797/5, k.o. 0000 ... se v vrstnem redu zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča vpišejo v zemljiško knjigo kot splošni skupni deli z identifikacijsko številko 0000-876, ki so v (so)lastnini vsakokratnih etažnih lastnikov (II. točka izreka). Predlog v delu, ki se nanaša na zemljiški parceli št. 797/6 in 813/1, k.o. 0000 ..., je bil zavrnjen (III. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka Mestna občina X. vlaga pritožbo zoper I. in II. točko izreka izpodbijanega sklepa, kolikor se nanaša na parc. št. 854/1, k.o. ..., iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi z razveljavitvijo izpodbijanega dela sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zmotna je ugotovitev sodišča, da sta bili parc. št. 854/1 in 855/1, k.o. ..., v času izdelave projektne dokumentacije in izdaje upravnih dovoljenj enovita parcela oziroma da je bila ena parcela s parc. št. 855/1, k.o. ... Iz dokumentacije, priložene izvedenskemu mnenju urbanističnega podjetja B. d.o.o. z dne 17. 12. 2016 in njegove dopolnitve z dne 15. 7. 2019, ne izhaja in tudi ni razvidno, da sta bili navedeni parceli v času projektiranja in gradnje stavbe enoviti oziroma še nerazdeljeni. Nasprotno, iz prodajne pogodbe z dne 24. 5. 1989 izhaja, da sta bili parceli št. 855/1 in 854/1 samostojni parceli, to stanje je razvidno tudi iz grafičnega prikaza dela projekta. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da iz projektne dokumentacije in upravnih dovoljenj izhaja, da je bila tudi parc. št. 854/1 že od začetka namenjena vzpostavitvi potrebnega števila parkirnih mest za potrebe stanovalcev, obiskovalcev in zaposlenih v objektu K. ulica 26, 28 in D. ulica 21. Iz lokacijske dokumentacije, vloge investitorja za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo parkirišča z dne 23. 1. 1992, izdanega lokacijskega dovoljenja za gradnjo parkirišča in ozelenitve njegove okolice z dne 20. 2. 1992, gradbenega dovoljenja za gradnjo parkirišča z dne 11. 6. 1992, opravljenega tehničnega pregleda zunanje ureditve z dne 1. 3. 1993 ter uporabnega dovoljenja za parkirišča in ozelenitev njihove okolice z dne 2. 8. 1995 je omenjena le parcela št. 855/1. Sodna praksa pa je večkrat poudarila, da postopek za določitev pripadajočega zemljišča ni namenjen pridobivanju parkirnih mest, pač pa ugotavljanju tistega zemljišča, ki je funkcionalno povezano s stavbo. Navedeno omogoča zaključek, da parcela. št. 854/1, k.o. ..., po projektni dokumentaciji in upravnih dovoljenjih ni bila namenjena za parkirišče. Načrtovana za parkirna mesta je bila zgolj parc. št. 855/1. 3. Udeleženec postopka - skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu K. ulica 26 in 28, D. ulica 21, X., je odgovoril na vročeno pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, da parcela 854/1, k.o. 0000 ..., poleg parcele 855/1 iste k.o., predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu K. ulica 26 in 28, D. ulica 21 v X. temelji na ugotovitvah, da sta bili zemljišči s parc. št. 854/1 in 855/1 k.o. ... med projektiranjem in ob izgradnji stavbe (takrat ena parcela s parc. št. 855/1) namenjeni vzpostavitvi potrebnega števila parkirnih prostorov za potrebe stanovalcev, obiskovalcev in zaposlenih v objektu K. ulica 26 in 28 ter D. ulica 21, X. Sodišče je namreč s pomočjo izvedenskega mnenja urbanističnega podjetja B., d.o.o., ki je pridobil in vpogledal v vso dostopno dokumentacijo in dovoljenja glede gradnje stavbe skupaj z izgradnjo spornega parkirišča, prišlo do zaključka, da je bilo v času gradnje oziroma zunanje ureditve predvideno, da se parkirišče k stavbi nahaja na parceli s parc. št. 855/1 in 854/1, k.o. ... Ugotovljeno je, da se je število parkirnih mest s projektiranjem in gradnjo spreminjalo, najprej je bilo predvidenih 11 parkirnih mest na parc. št. 855/1, naknadno pa se konstrikcijskih zahtev/sprememb stavbe število parkirnih mest na prostem povečalo na 18. Od izgradnje dalje je na parc. št. 855/1 in 854/1 toliko parkirnih mest kot je bilo projektirano (18) in se jih uporablja. Na naroku na kraju samem je bilo ugotovljeno, da parceli št. 855/1 in 854/1, k.o. 0000 ..., kot celota, predstavljata asfaltirano parkirišče; parcela št. 851/1 poleg parkirišča predstavlja še manipulacijsko površino z ozkim pasom zelenice na južnem delu parcele, parcela št. 854/1 pa predstavlja poleg delnega parkirišča še del zelenice, tam pa je postavljena tudi zaprta kolesarnica, ki jo uporabljajo uporabniki omenjene stavbe. Takšno stanje je od vsega začetka izgradnje in je tudi v redni rabi obravnavane stavbe.

6. Neutemeljeni so očitki o napačnem vrednotenju okoliščin, pomembnih za presojo, ali tudi sporna nepremičnina s parc. št. 854/1, skupaj s parcelo 855/1, predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi v (so)lasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe z identifikacijskim znakom 0000-876 (z naslovom K. ulica 26 in 28, D. ulica 21 v X.). Pritožbena navedba, da parceli 855/1 in 854/1 nista bili nikoli enovita parcela, so pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 34. člen ZNP-1), s katerimi pritožnica v obravnavanem predlagalnem postopku ne more uspeti. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog celo navajala, da gre v primeru teh dveh parcel za samostojno gradbeno parcelo, na mnenje urbanističnega podjetja, na katerega je sodišče oprlo odločitev, pa tekom postopka ni nikoli podala nobenih pripomb. A tudi ob pritrditvi pritožnici, da sta bili parceli v ključnem obdobju projektiranja in gradnje samostojni parceli, ta okoliščina nima odločilnega vpliva na izpodbijano odločitev. Enako velja za očitek o zmotnosti ugotovitve, da iz projektne dokumentacije in upravnih dovoljenj izhaja, da je bila tudi parcela s parc. št. 854/1 namenjena vzpostavitvi potrebnega števila parkirnih mest za potrebe stanovalce, obiskovalcev in zaposlenih v obravnavanem objektu, s sklicevanjem in izpostavljanjem le nekatere dokumentacije in aktov, ki zadevajo gradnjo stavbe in parkirišča, ležečega nasproti nje in ločenega (od stavbe) s (sicer javno) cesto.

7. Iz izvedenskega mnenja, na katerega pritožnica ni podala pripomb, izhaja, da je bilo parkirišče načrtovano tudi na parceli št. 854/1, k.o. ... Ob ogledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je stanje takšno, kot je bilo načrtovano in da parceli predstavljata v naravi parkirišče, v uporabi etažnih lastnikov stavbe. Temu pritožnica ni nasprotovala. V skladu s 43. členom ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti, (1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo in (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Drugače kot ZVEtL veljavni zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo. ZVEtL-1 pri merilih za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča omogoča sočasno uporabo vseh meril. Ustrezno težo jim ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera daje sodišče.1

8. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnem upoštevanju obojega v izpodbijanem sklepu. Čeprav se v listinski dokumentaciji, ki jo izpostavlja pritožba, omenja le parc. št. 855/1, k.o. ... in ne tudi parc. št. 854/1, iz mnenja urbanističnega podjetja izhaja, da je bilo obravnavano večje število dokumentov (oz. še druge listine), ki se nanašajo na projektiranje in izgradnjo spornega parkirišča, ki leži na parc. št. 855/1 in 854/1 že od izgradnje. Da je bilo celotno sedanje parkirišče na obeh (v njuni vseobsežnosti) parcelah (pri čemer ni odločilno, ali je bila sprva enovita parcela ali že tedaj dve) načrtovano ob izgradnji, izhaja zlasti iz grafične dokumentacije, ki je bila del projektne dokumentacije in posredno upravnih dovoljenj, in sicer tako iz grafičnega dela lokacijske dokumentacije (19 stran izvedenskega mnenja), grafičnega dela projekta za izvedbo zunanje ureditve stavbe ob K. ulici in ureditve parkirnih prostorov (dve skici na 20. strani mnenja), kot tudi iz grafičnega dela projekta za izvedbo ozelenitve parkirišča ob K. ulici (21. stran izvedenskega mnenja) in tehničnega poročila (48. stran mnenja). Dejstvo je, da je urbanistično podjetje vpogledalo v vse razpoložljive akte in dokumentacijo in tudi ob upoštevanju njihove vsebine podalo mnenje, da sta bili obe zemljišči načrtovani kot uporabljivi zemljišči k obravnavani stavbi, pritožnica pa ni podala na izvedensko mnenje pripomb, s katerimi bi opozarjala na vsebino posameznih dokumentov in zahtevala ustrezne dopolnitve mnenja. Na podlagi ugotovitev urbanističnega mnenja o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe in parkirišča, v obdobju od začetka projektiranja oz. gradnje do njene izgradnje, je sodišče prve stopnje tudi ob upoštevanju stanja v naravi in pretekle redne rabe in funkcionalnosti obeh zemljišč kot celote, pravilno presodilo, da tudi (v pritožbi sporna) nepremičnina s parc. št. 854/1 predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Gre za realizacijo načrtovanj (tekom gradnje spremenjeno) pripadajočega zemljišča k stavbi.2 Pritožničino vztrajanje pri odločilnosti le primeroma izpostavljenih aktov, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba in parkirišče, je zato neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obseg tistega zemljišča, ki je (bilo) neposredno namenjeno za redno rabo stavbe in predstavlja parkirišče (z 18 parkirnimi mesti), ob obrobju s treh strani pa (manjšo) ozelenitev s kolesarnico. Kot relevanten ugovor zoper obseg pripadajočega zemljišča bi lahko nasprotna udeleženka podala ugovor javnega dobra, a ga ni. Čeprav je parkirišče ločeno od stavbe z javno površino - cesto, je parkirišče funkcionalno povezano s stavbo in se kot tako tudi ves čas uporablja.

9. Ker v zadevi ni bilo spornih navedb v zvezi z lastninsko pravico na ugotovljenem pripadajočem zemljišču, je sodišče prve stopnje v skladu z določilom prvega odstavka 44. člena ZVEtL-1 pravilno štelo, da je zemljišče, ki je ugotovljeno za pripadajoče zemljišče po določbah 43. člena ZVEtL-1, last lastnika stavbe oziroma v solastnini etažnih lastnikov stavbe.

10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Prim. odločbe VSL I Cp 2382/2018, I Cp 499/2018, I Cp 1722/2019 id., VSRS II Ips 128/2018. 2 Prim. odločbo VSRS II Ips 128/2018: Obseg in oblika funkcionalnega zemljišča posamezne stavbe nista bila nujno in vselej opredeljena v upravnem dovoljenju ali prostorskem aktu, na podlagi katerega je bila posamezna stavba zgrajena, ampak sta se lahko določala in spreminjala naknadno.