Jedro

Ker druga tožnica v zakonskem roku sodne takse ni plačala, plačila pa tudi ni bila v celoti oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, se glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila.

30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v ponedeljek, 6. 11. 2017. Prvi tožnik pa je tožbo vložil 7. 11. 2017, kar pomeni, da je tožba prepozna, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

I. Postopek po tožbi druge tožnice se ustavi.

II. Tožba prvega tožnika se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnika sta 7. 11. 2017 vložila tožbo zoper uvodoma navedeni sklep in odločbo ter predlog za oprostitev plačila sodne takse.

K točki I. izreka:

2. Po določbi 8. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Po prvem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, kolikor Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne določa drugače, mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa.

3. Sodišče je s sklepom I U 2464/2017-5(k) z dne 6. 4. 2018, ki je postal pravnomočen 6. 4. 2018 (glede 1. točke izreka) oziroma 8. 5. 2018 (glede 2. točke izreka), ugodilo predlogu prvega tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v tem upravnem sporu (1. točka izreka), predlogu druge tožnice za oprostitev plačila sodne takse pa delno ugodilo in jo oprostilo plačila sodne takse v znesku 104,00 EUR, v preostalem pa predlog zavrnilo, tako da je druga tožnica dolžna plačati preostanek sodne takse za tožbo v znesku 44,00 EUR (2. točka izreka).

4. Glede na to je sodišče v skladu z ZST-1 s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse I U 2464/2017-6 z dne 10. 5. 2018 pozvalo drugo tožnico k njenemu plačilu v znesku 44,00 EUR, z rokom plačila 15 dni od vročitve plačilnega naloga (v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1) in med drugim tudi z izrecnim opozorilom, da se bo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP štelo, da je tožba umaknjena, če sodna taksa v danem roku ne bo plačana.

5. Nato je druga tožnica vložila predlog za odlog plačila sodne takse, ki ga je sodišče s sklepom I U 2464/2017-8(k) z dne 22. 6. 2018 zavrnilo. Druga tožnica je bila v navedenem sklepu izrecno opozorjena, da začne rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu I U 2464/2017-6 z dne 10. 5. 2018, ki ji je bil že vročen, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, ter na posledice neplačila sodne takse iz 105.a člena ZPP. Zoper navedeni sklep je druga tožnica vložila pritožbo, ki jo je sodišče s sklepom I U 2464/2017-15k z dne 20. 8. 2018, pravnomočnim 5. 10. 2018, kot nedovoljeno zavrglo.

6. Iz zaznamka uradne osebe sodišča z dne 9. 10. 2018, napisanega na prejetem izvodu tožbe, izhaja, da sodna taksa za tožbo, vloženo 7. 11. 2017, ni plačana. To pomeni, da taksa ni bila plačana niti pri blagajni sodišča niti sodišče zahtevanega zneska ni prejelo v dobro prehodnega podračuna oziroma druga tožnica o plačilu ni predložila dokaza sodišču (6.a člen ZST-1). Druga tožnica tako sodne takse za tožbo ni plačala niti v 15 dneh od vročitve sklepa I U 2464/2017-15k z dne 20. 8. 2018 (ki ga ni izpodbijala), torej do 3. 10. 2018 (glede na podatke na vročilnici).

7. Ker torej druga tožnica v zakonskem roku sodne takse ni plačala, plačila pa tudi ni bila v celoti oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, se glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila. Kot že navedeno, je opozorilo na to pravno posledico vseboval tako nalog za plačilo sodne takse, ki je bil drugi tožnici pravilno vročen, kot tudi sklep I U 2464/2017-8(k) z dne 22. 6. 2018. 8. Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 je zato sodišče postopek glede druge tožnice ustavilo.

K točki II. izreka:

9. Tožba prvega tožnika je prepozna.

10. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1; na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno ali prezgodaj.

11. Sodišče ugotavlja, da iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala toženka), izhaja, da je bila (drugostopenjska) odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-121/2017/2 z dne 2. 10. 2017, s katero je bil postopek odločanja v tej zadevi končan, prvemu tožniku vročena 6. 10. 2017. To pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iztekel v ponedeljek, 6. 11. 2017 (5. 11. 2017 je bila nedelja, četrti odstavek 111. člena ZPP pa določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika). Prvi tožnik je tožbo vložil 7. 11. 2017, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko, kot izhaja iz poštnega žiga na pisemski ovojnici, v kateri je bila tožba poslana. Glede na to je tožba prepozna, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Sodišče dodaja, da je bil tožnik v pouku o pravnem sredstvu v drugostopenjski odločbi pravilno poučen o roku 30 dni od vročitve drugostopenjske odločbe za vložitev tožbe zoper prvostopenjsko odločbo pri Upravnem sodišču RS. Ob tem sodišče pripominja, da je upoštevaje podatke v spisu tudi tožba glede druge tožnice prepozna in bi jo bilo treba iz tega razloga zavreči (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Drugostopenjska odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-121/2017/2 z dne 2. 10. 2017, s katero je bil postopek odločanja v tej zadevi končan, je bila namreč tudi drugi tožnici vročena 6. 10. 2017, kar pomeni, da je tožba, vložena 7. 11. 2017, prepozna, kot je sodišče že zgoraj pojasnilo v tej točki obrazložitve tega sklepa.

12. Sodišče se do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je po navedenem tožbo lahko obravnavalo le formalno: postopek glede druge tožnice je ustavilo, tožbo glede prvega tožnika pa kot prepozno zavrglo. Ker sodišče tožbe ni reševalo meritorno, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo predlaganih dokazov.

13. Sodišče je odločilo po predsednici senata na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 in 2. točke 46. člena tega zakona.

K točki III. izreka:

14. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže ali se postopek ustavi (pri čemer v obravnavanem primeru ne gre za ustavitev postopka po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena ZUS-1), trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.