Jedro

Po določilu 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje kršilo to temeljno človekovo pravico. Toženki je preprosto vzelo pravico do pritožbe. To je storilo s tem, da je njeno pritožbo, vloženo v roku 15 dni od prejema sklepa, ki je vseboval pomotni pravni pouk o tolikšnem pritožbenem roku, ob sklicevanju na zakonsko predpisan 8 dnevni rok, zavrglo. Pri čemer je v sodni praksi brez izjeme sprejeto enotno stališče, da se takrat, ko je v sodni odločbi napisan daljši pravni pouk od predpisanega, pritožba pa je vložena po preteku zakonskega roka, a znotraj dovoljenega s sodno odločbo, šteje, da je pravočasno vložena.

Obvestilo pošte (vročilnica) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da toženka plačilnega naloga ni prejela 10. 9. 2020, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 244. člena ZPP, da ji je bil plačilni nalog vročen prav tega dne, ni izpodbila.

Izrek

I. Pritožbi proti sklepu z dne 9. 12. 2020 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

II. Pritožba proti sklepu z dne 2. 10. 2020 se zavrne in se ta sklep potrdi.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 17. 7. 2020 v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice s stroškovno posledico vred.

2. Proti tej sodbi (red. št. 18) je toženka 21. 8. 2020 pravočasno vložila napoved pritožbe (red. št. 19). Za to napoved ji je sodišče poslalo plačilni nalog (list. št. 47-48), s katerim jo je pozvalo, naj po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v 15 dneh plača sodno takso v znesku 195,00 EUR. Iz spisa je razvidno, da te takse toženka ni plačala. Zato je sodišče 2. 10. 2020 izdalo sklep (red. št. 21), s katerim je napoved toženke z dne 21. 8. 2020 proti prvostopenjski sodbi štelo za umaknjeno. Tudi proti temu sklepu je toženka 3. 11. 2020 vložila pritožbo (red. št. 22).

**Izpodbijani sklep**

3. S sklepom z dne 9. 12. 2020 (red. št. 24) je sodišče prve stopnje pritožbo toženke z dne 3. 11. 2020 (red. št. 22) proti omenjenemu sklepu z dne 2. 10. 2020 (red. št. 21) zavrglo. Tako je ravnalo zato, kot je pojasnilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (red. št.24), ker je toženka pritožbo (red. št. 22) vložila v 15 dnevnem roku, ne pa v 8 dnevnem, kolikor v sporih majhne vrednosti znaša pritožbeni rok. Ugotovilo je sicer, da je v pravnem pouku sklepa z dne 2. 10. 2020 (red. št. 21) sodišče strankam dovolilo 15 dnevni rok za pritožbo namesto 8 dnevnega, vendar napačen pravni pouk po presoji sodišča „ne more vplivati na rok, ki je zapisan v zakonu.“ **Pritožba toženke proti izpodbijanemu sklepu**

4. Proti sklepu z dne 9. 12. 2020 (red. št. 24) se je toženka pravočasno pritožila. V pritožbi je med drugim navedla, da vztraja pri napovedi pritožbe in da bo sodno takso plačala takoj, ko bo od sodišča prejela plačilni nalog. Zato je predlagala razveljavitev tega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

**K odločitvi o pritožbi proti sklepu z dne 9. 12. 2020**

5. Pritožba je utemeljena.

6. Po določilu 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje kršilo to temeljno človekovo pravico. Toženki je preprosto vzelo pravico do pritožbe. To je storilo s tem, da je njeno pritožbo, vloženo v roku 15 dni od prejema sklepa, ki je vseboval pomotni pravni pouk o tolikšnem pritožbenem roku, ob sklicevanju na zakonsko predpisan 8 dnevni rok, zavrglo. Pri čemer je v sodni praksi brez izjeme sprejeto enotno stališče, da se takrat, ko je v sodni odločbi napisan daljši pravni pouk od predpisanega, pritožba pa je vložena po preteku zakonskega roka, a znotraj dovoljenega s sodno odločbo, šteje, da je pravočasno vložena1. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tej pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

7. S tem, ko je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep z dne 9. 12. 2020 (red. št. 24), je oživela pritožba toženke z dne 3. 11. 2020 (red. št. 22) proti sklepu z dne 2. 10. 2020 (red. št. 21). Zato je moralo pritožbeno sodišče odločiti tudi o tej pritožbi.

**Pritožba toženke proti sklepu z dne 2. 10. 2020**

8. V tej pritožbi (red. št. 22) je toženka podobno kot v pritožbi proti sklepu z dne 9. 12. 2020 navedla, da ji ni jasno, na podlagi česa je sodišče presodilo, da je toženka plačilni nalog prejela dne 10. 9. 2020. Ker ga ni prejela, po njenem tudi niso nastali pogoji za plačilo sodne takse. Navedla je, da bo sodno takso plačala takoj, ko bo od sodišča prejela plačilni nalog.

**K odločitvi o pritožbi proti sklepu z dne 2. 10. 2020**

9. Pritožba proti temu sklepu (red. št.21) pa ni utemeljena.

10. Kot je zgoraj pojasnjeno, je s tem sklepom sodišče prve stopnje napoved pritožbe toženke z dne 21. 8. 2020 (red. št. 19) štelo za umaknjeno zato, ker v danem roku ni plačala sodne takse za pritožbeni postopek. V tem sklepu je ob sklicevanju na določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bil plačilni nalog toženki vročen 9. 10. 2020 in da bi tedaj sodno takso morala plačati v 15 dnevnem roku, to je do 25. 9. 2020, česar pa ni storila.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil toženki plačilni nalog z dne 25. 8. 2020 vročen na nadomestni način. Na nadomestni način se sodne pošiljke strankam vročajo takrat, kadar jim ni mogoče osebno vročiti pošiljke, za katero zakon predpisuje tako vročitev. Osebna vročitev je med drugim predpisana tudi za nalog za plačilo sodne takse (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če osebna vročitev pravni osebi (to je vročitev skladno z določilom prvega odstavka 133. člena in tretjim odstavkom 139. člena ZPP) ni možno, pride torej v poštev nadomestna vročitev. Ta se opravi tako, da vročevalec (to je praviloma pošta) v hišnem predalčniku naslovnika pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje se pošiljka nahaja (praviloma na pošti v kraju sedeža naslovnika) in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik to pošiljko (pisanje) dvigniti. Če jo v tem roku dvigne, se šteje vročitev za opravljeno z dnem dviga. Če je ne dvigne, pa se šteje vročitev za opravljeno po 15 dneh, šteto od v hišnem predalčniku puščenega obvestila o prispeli pošiljki. Po preteku teh 15 dni se torej pošiljka šteje za vročeno (šesti, tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Takrat začne teči rok za procesno dejanje, ki ga mora naslovnik opraviti v prid varstva svojih pravic.

12. Iz vročilnice, pripete pri list. št. 48, je razvidno, da je vročevalec (pošta) poskusil sodno pošiljko, v kateri je bil plačilni nalog z dne 25. 8. 2020 (list. št. 47 – 48)2 toženki poskusil vročiti 26. 8. 2020, vendar mu to ni uspelo. Zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje lahko pošiljko dvigne in rok 15 dni, v katerem mora to storiti. Ker toženka v danem roku tega ni storila, je pošta pošiljko s plačilnim nalogom pustila v predalčniku toženke 11. 9. 2020.3 To obvestilo pošte (vročilnica) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da toženka plačilnega naloga ni prejela 10. 9. 2020, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 244. člena ZPP, da ji je bil plačilni nalog vročen prav tega dne, ni izpodbila. Kot rečeno, je 15-dnevni rok za plačilo sodne takse začel teči po preteku15 dni, šteto od 26. 8. 2020, to je 10. 9. 2020, vendar v nadaljnjem roku 15 dni toženka takse za napoved pritožbe ni plačala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi določila tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo napoved pritožbe za umaknjeno.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče to pritožbo (red. št. 22) zavrnilo in sklep z dne 2. 10.2020 (red. št. 21) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Sodba VS RS I Ips 71/2003 z dne 20. 1. 2005, sklep VSL Cst 77/2011 z dne 15. 4. 2011, I Cp 2966/2015 z dne 13. 1. 2016 in druge. 2 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da plačilni nalog nima svoje redne številke, čeprav bi jo skladno z določili Sodnega reda moral imeti. 3 To je en dan po tistem, ko je začel teči rok za plačilo takse iz plačilnega naloga.