Jedro

Po čl. 169/2 ZPP/99 je treba predlogu za opustitev plačila sodnih taks predložiti v tem členu navedena dokazila in ker predlaateljica tudi kljub pozivu sodišča le-teh ni predložila v naknadnem roku (niti jih ne prilaga v pritožbi, v kateri se sklicuje na časovno neustreznost naknadnega roka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za opustitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke po oprostitvi plačila sodnih taks. Proti sklepu se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ugoditev predlogu tožene stranke. Tožena stranka se ne strinja s podanim razlogom zavrnitve oprostitve in sicer, da ni predložila v Zakonu o pravdnem postopku predpisanih listin. Tožena stranka je ob predlogu predložila potrdilo o premoženjskem stanju, kot je bilo po času predložitve dovolj močan dokaz za predlog za oprostitev, z novimi predpisi so se te zahteve sicer zaostrile in res je pooblaščenka tožene stranke dobila poziv, naj predloži podatke, žal pa je sodišče povsem napačno formuliralo zahtevo in sicer, da naj pooblaščenka predloži dokazila za svoje dohodke in svoje družinske člane, ne pa tožena stranka. S takim dopisom pooblaščenka stranki ni mogla naložiti, naj preskrbi svoje podatke, pa tudi rok za pribavo podatkov je bil čisto prekratek. Predlaga, da sodišče pošlje novo, pravilno formulirano zahtevo za podatke, da jo bo pooblaščenka lahko poslala toženi stranki in nato v primernem roku pribavila zahtevane podatke. Pritožba ni utemeljena. Tako kot je bilo pooblaščenki tožene stranke, po njeni pritožbeni navedbi, znano, da je bilo v času veljave Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, predlogu za oprostitev plačila sodnih taks potrebno priložiti potrdilo upravnega organa o premoženjskem stanju predlagatelja, bi ji moralo biti tudi znano, da je sedaj, torej v času veljave novega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP/99), predlogu treba priložiti v 2. odst. člena 169 navedena dokazila. V kolikor bi bilo tako, pooblaščenka tožene stranke ne bi napačno razumela poziva sodišča z dne 18.11.1999, po katerem naj (zaradi očitne pisne pomote) pooblaščenka (in ne njena stranka) sodišču predloži zahtevana dokazila. Tudi brez poznavanja navedenega spremenjenega procesnega določila, pa bi bil takšen poziv tudi sicer izrazito nelogičen in končno tudi nezakonit, saj je stranka obravnavanega postopka J. L., katera je po svoji pooblaščenki ponovno zaprosila oprostitev plačila sodnih taks in ne odvetnica A. R. osebno. Pritožbena izvajanja pooblaščenke, ki skuša prepričati pritožbeno sodišče, da je bila spričo navedenega dopisa sodišča nemočna, so torej neprepričljiva in z njimi sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče izpodbiti. Kar pa se tiče pritožbene navedbe, da je bil rok za pribavo zahtevanih podatkov "čisto prekratek", pritožbeno sodišče meni, da bi bil glede na vrsto in število zahtevanih dokazil resda ustreznejši daljši rok, ker pa tožena stranka (po svoji pooblaščenki) teh dokazil tudi v pritožbenem postopku ne predloži, pa čeprav (vsaj) iz razlogov izpodbijanega sklepa izve, da je predlogu treba predložiti našteta dokazila, ki se tičejo same stranke, se ne more več utemeljeno sklicevati na prekratek rok za vložitev dokazil. Ker torej prvostopno sodišče ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. v zvezi z 366. čl. ZPP/99, pa tudi nobene od tistih po 2. odst. navedenega člena ZPP/99, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.