Jedro

Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da v zapuščino spada parc. št. 1621/2 k.o. X (I. točka izreka), da so zakoniti dediči pritožnice in še šest zapustnikov otrok oziroma njihovih dedičev (II. točka izreka), da na podlagi odstopa dednih deležev in odpovedi dedovanju dedujejo druga in tretja pritožnica in trije drugi dediči. Dedinji M. P. in G. B. v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Trdita, da je zmotna ugotovitev, da zapustnik ni napravil oporoke. Tako M. P. kot zapustnik sta naredila oporoko, s katero sta svoje imetje zapustila sinu S. P. Prilagata fotokopijo oporoke, sestavljene pred pričami 31. 10. 1979. Ker je odločitev o zapuščini napačna, predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Dedinja M. Ž. je v pritožbenem roku podala izjavo o odstopu svojega dednega deleža G. B. in navedla, da se ne strinja z izpodbijanim sklepom v II. in III. točki, kjer je navedeno, da je dedinja do 1/6. Pritožbi nista utemeljeni.

V sodni praksi se je utrdilo stališče, da se tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, uporablja prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD), po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. (1) Vse pritožnice, v začetku postopka pa pravni prednik tretje pritožnice, so bili vabljeni na zapuščinsko obravnavo, na kateri so se izrekli o obstoju oporoke in imeli možnost podati dedne izjave in izjave o morebitnem odstopu svojih dednih deležev. V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZD so v izpodbijanem sklepu upoštevane izjave pritožnic in prednika tretje pritožnice, podane do izdaje odločbe.

Ker v nobeni od pritožb niso navedeni razlogi, zaradi katerih niso bile pritožbene navedbe podane že prej, so te neupoštevne in ne morejo vplivati na odločitev o pritožbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami prve in druge pritožnice pritožbeno sodišče še dodaja, da se je v postopku na prvi stopnji razpravljalo o listini, ki je priložena pritožbi, da sta bili pritožnici v zvezi z vprašanjem, ali je bila tudi nepremičnina, ki je predmet tega zapuščinskega postopka, že predmet razpolaganja z omenjeno listino, napoteni na pravdo, in da tožbe nista vložili. Upravičenih razlogov za ponovno sklicevanje na navedeno listino v pritožbi tako ni videti.

Po ugotovitvi, da niso podani niti zatrjevani, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Prim. npr. sklepe VSL I Cp 2323/2009 z dne 26. 8. 2009, I Cp 2332/2010 z dne 8. 12. 2010, I Cp 3770/2011 z dne 5. 1. 2011, II Cp 1088/2012 z dne 21. 11. 2012 in VSC Cp 66/2011 z dne 7. 9. 2011.