U-I-73/00

12. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Salka Kavgića in Ramiza Botića, oba iz Velenja, na seji dne 12. novembra 2003

s k l e n i l o :

1.Pobuda Salka Kavgiča za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 202. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in četrtega odstavka 187. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 in 26/03 - ur. p. b.) se zavrže.

2.Postopek za preizkus pobude Ramiza Botića za začetek postopka za oceno ustavnosti določb iz prejšnje točke se ustavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik Salko Kavgić izpodbija drugi odstavek 202. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ92) in četrti odstavek 187. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), po katerih se osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, v zavarovalno dobo šteje čas, dopolnjen v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom določeno drugače. Pobudnik navaja, da morajo nekateri delavci zato, ker se obdobja, dopolnjena v zavarovanju pri nosilcih pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državah na območju nekdanje SFRJ, priznavajo le slovenskim državljanom, v podzemnem pridobivanju premoga do upokojitve delati 35 let ali še več, državljani pa se lahko upokojijo že po 28 letih takšnega dela. Meni, da izpodbijani določbi nista v skladu z Ustavo, ker naj bi bili diskriminatorni.

2.Pobudnik Ramiz Botić približno leto dni kasneje vlaga pobudo v enakem besedilu kot pobudnik Salko Kavgić, v vlogah z dne 6. 6. 2000 in 30. 7. 2001 pa dodatno pojasnjuje svoj primer. Meni, da mu pokojninska doba, ki izhaja iz časa dela v nekdanji skupni državi SFRJ, ne more biti odvzeta, saj je bila Slovenija v času, ko se je v Premogovniku Velenje zaposlil kot rudar, federalna enota in ni štel za tujega državljana. Iz oznak v delovni knjižici naj bi izhajalo, da so bili podatki o do tedaj doseženi delovni dobi izven tedanje republike Slovenije prijavljeni in priznani s strani službe matične evidence pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zato naj bi šlo v smislu 202. člena ZPIZ92 za uporabo predpisov, ki so veljali do 31. 3. 1992.

B.

3.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Neveljavne zakonske določbe lahko Ustavno sodišče presoja le, če bi morebitna odločitev o njihovi neustavnosti za pobudnika predstavljala podlago za odpravo škodljivih posledic, se pravi le, če odločbe, izdane na podlagi izpodbijanih zakonskih določb, še niso postale pravnomočne. Ustavno sodišče lahko namreč na podlagi 43. člena ZUstS neustavne zakonske določbe zgolj razveljavi. Zato ima tudi ugotovitev neustavnosti zakona po 47. členu ZUstS le učinek razveljavitve. Razveljavljene zakonske določbe pa se po 44. členu ZUstS ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, na kar pazi Ustavno sodišče po uradni dolžnosti.

4.Pobudnik Salko Kavgić svojega pravnega interesa za vložitev pobude z ničimer ni izkazal. Ker je pri svojem podpisu na vlogi navedel, da je državljan, kot tak tudi ne more izkazovati pravnega interesa za izpodbijanje določb, ki se zanj ne bi uporabile. Zato je bilo treba njegovo pobudo zavreči.

5.Pobudnik Ramiz Botić je za izkazovanje pravnega interesa pobudi priložil obširno dokumentacijo, med drugim tudi prvostopno odločbo Zavoda z dne 19. 11. 1999, s katero ta zahtevek za sorazmerni del pokojnine zavrača, ker pobudnik še ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ92. Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ92 prenehal veljati, pobudniku pa je bila pravica do starostne pokojnine priznana od 1. 12. 2002 dalje. Ob tako spremenjenem dejanskem stanju je Ustavno sodišče pobudnika pozvalo, naj pojasni, ali pri pobudi vztraja, in v primeru, da pri njej vztraja, naj pojasni svoj pravni interes.

Pri tem ga je opozorilo, da lahko postopek ustavi, če v postavljenem roku ne bo posredoval pojasnil, potrebnih za nadaljevanje postopka. Ker pobudnik kljub opozorilu na posledice ni odgovoril, je Ustavno sodišče postopek ustavilo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić