Jedro

Iz upravnega spisa izhaja, da z ugotovitvami dokaznega postopka tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanila. Glede na to, da je tožena stranka v zadevi vodila ugotovitveni postopek, saj dejstvo, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni bilo popolnoma dokazano, ne gre za odločanje po skrajšanem postopku (144. člen ZUP), zato navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Ugovor tožnika, da se lahko nepremično premoženje prosilca za BPP ugotavlja le s podatki zemljiške knjige, ni utemeljen. Pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZUPJS in tretjega odstavka 31. člena ZSVarPre ter se uporablja tudi pri ugotavljanju premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju BPP, določa način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 891/2016 z dne 8. 6. 2016 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) za zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. V P 2714/2014, zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi je pojasnila, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev bpp po določbi 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), upoštevajo finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Do bpp je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla poravnati stroškov postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) določa, da se, vse do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 % BDP, ta pomoč ne dodeli osebi, katere premoženje, upoštevano po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), presega 13.780,00 EUR.

2. Tožena stranka je z vpogledom v elektronski register GURS in pridobljen izpisek iz registra nepremičnin pri GURS-u ugotovila, da je tožnik, med drugim, v celoti lastnik nepremičnine, to je dela stavbe št. 254, v stavbi št. 8089 k.o. A., ki v naravi predstavlja pokrito parkirišče, katerega vrednost znaša 9.628,00 EUR. Iz iste baze podatkov je tudi ugotovila, da je tožnik tudi lastnik do 23/135 parc. št. *111, k.o. B. in da znaša vrednost njegovega solastninskega deleža 7.592,12 EUR. Skupna vrednost nepremičnin tožnika tako znaša 17.220,72 EUR in presega premoženjski cenzus za odobritev bpp.

3. V zvezi z lastništvom nepremičnine, dela stavbe št. 254, v stavbi št. 8089 k.o. A. je ugotovila, da tožnik sicer v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik, medtem ko iz elektronske baze GURS in pridobljenega izpiska iz registra nepremičnin za tožnika izhaja, da je lastnik navedene nepremičnine. Pristojni organ za bpp je opravil poizvedbo pri registru nepremičnin pri GURS-u, na podlagi katere je ugotovil, da se je tožnik kot lastnik vpisal 7. 9. 2012, sprememba lastništva je bila opravljena v rednem delu izkazovanja strank o lastninskih spremembah s kupoprodajnimi pogodbami ali drugimi listinami ali akti. Glede na navedeno, je to nepremičnino štela kot premoženje tožnika, saj iz javne evidence registra nepremičnin pri GURS-u izhaja sprememba, oziroma prenos lastništva na podlagi pravnega naslova.

4. Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo ter zaradi bistvene kršitve pravil postopka. V tožbi navaja, da elektronski register GURS in register nepremičnin pri GURS nista javna evidenca stvarnih pravic na nepremičninah, kot zmotno ugotavlja tožena stranka, zato vpis v kateregakoli izmed teh dveh registrov pri GURS ne ustanavlja lastninske pravice na nepremičnini. Iz vpogledov v zemljiško knjigo za sporno nepremičnino izhaja, da tožnik v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik te nepremičnine. Izpodbijana odločba je tako v nasprotju sama s seboj, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Zaključek tožene stranke je v nasprotju s temeljnimi načeli zemljiškoknjižnega prava in predstavlja tudi napačno uporabo materialnega prava. Razen tega tožena stranka v izpodbijani odločbi ne navede podlage, oziroma pravnega naslova, na podlagi katerega naj bi tožnik pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini.

5. Tožena stranka pa je storila tudi bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko tožniku ni dala pravice do izjave v postopku, po tem, ko je po uradni dolžnosti opravila poizvedbo o lastništvu sporne nepremičnine. Glede na to, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj tožnik ni lastnik sporne nepremičnine, ki v naravi predstavlja pokrito parkirišče, je napačno uporabila materialno pravo, saj vrednost njegovih nepremičnin ne presega cenzusa za dodelitev bpp. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da se v postopku dodelitve bpp ugotavlja premoženje prosilca, pri čemer ne more biti relevanten samo vpis v zemljiško knjigo, na podlagi katerega se, v skladu z 49. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pridobi lastninska pravica na nepremičnini. Kolikor bi bilo temu tako, bi lahko to vodilo do zlorab v postopku pridobitve različnih pravic. Pri tem se sklicuje na 4. člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik).

7. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnik izpostavlja, da sklicevanje tožene stranke na Pravilnik ne predstavlja pravne podlage, ki bi toženi stranki omogočala, da arbitrarno in brez utemeljenih razlogov in dokazov šteje neko premoženje kot premoženje tožeče stranke, oziroma kot premoženje, s katerim naj bi tožeča stranka domnevno razpolagala. Omenjeni Pravilnik je pravno irelevanten za zadevni postopek, saj se njegovih določil ne da aplicirati na konkretni primer.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP, po kateri se pri odločanju o prošnji za dodelitev redne bpp ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji. Pravilno je upoštevala, da je do bpp upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ter da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Prvi odstavek 27. člena ZSVarPre določa, da se do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 % BDP, ta pomoč ne dodeli osebi, katere premoženje, upoštevano po ZUJPS, presega 13.780,00 EUR, oziroma, ob upoštevanju dejstva, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 1. 2016, 288,81 EUR, tudi 13.862,88 EUR.

10. Med strankama je sporna višina premoženja tožnika, kot jo je ugotovila tožeča stranka. V zadevi ni sporno, da se podatki iz registra nepremičnin pri GURS ter iz elektronske baze GURS ne ujemajo s podatki zemljiške knjige glede lastnika dela stavbe št. 254, v stavbi št. 8089, k.o. A. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožena stranka, po tem, ko je ugotovila neskladje med navedenima evidencama, vodila ugotovitveni postopek pri GURS-u, rezultat katerega je bila ugotovitev, da se je tožnik, kot lastnik, v to evidenco vpisal dne 7. 9. 2012. Sprememba lastništva je bila opravljena v rednem delu izkazovanja strank o lastninskih spremembah s kupoprodajnimi pogodbami ali drugimi listinami ali akti na podlagi veljavnega pravnega naslova. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da z ugotovitvami dokaznega postopka tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanila. Glede na to, da je tožena stranka v zadevi vodila ugotovitveni postopek, saj dejstvo, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni bilo popolnoma dokazano, ne gre za odločanje po skrajšanem postopku (144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), zato navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

11. Ugovor tožnika, da se lahko nepremično premoženje prosilca za bpp ugotavlja le s podatki zemljiške knjige, ni utemeljen. Pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZUPJS in tretjega odstavka 31. člena ZSVarPre ter se uporablja tudi pri ugotavljanju premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju bpp, določa način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti. Pravilnik med ostalim, v 4. členu določa, da se premoženje in njegova vrednost ugotavlja iz zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja, odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin, odločbe o odmeri davka na dediščino, odločbe o odmeri davka na darila in uradnih evidenc subjektov, ki upravljajo s premoženjem, med katere, po mnenju sodišča, spada tudi evidenca GURS, ki jo je v zadevnem postopku uporabila tožena stranka. V primeru, če premoženje ni obdavčljivo ali odločba o odmeri davka še ni bila izdana ali ni dokončna, se premoženje in njegova vrednost ugotavlja iz kupoprodajne pogodbe, sklepa o dedovanju, darilne pogodbe ali drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je upravičenec premoženje pridobil (drugi odstavek 4. člena Pravilnik). Po določbi petega odstavka 7. člena tega Pravilnika pa se vrednost drugega premoženja ugotavlja iz potrdila drugega pristojnega organa, ali organizacije, ki vodi uradno evidenco o posamezni vrsti premoženja ali pravice ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje, ali iz druge javne listine. Le če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz 4., 5., 6. in 7. člena Pravilnika, se to ugotovi z izjavo stranke ali drugimi dokazi, v skladu s splošnim upravnim postopkom (8. člen Pravilnika). Navedene določbe Pravilnika se uporabljajo v postopku dodelitve bpp na podlagi določb prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP, zato ugovor tožeče stranke, da se lastnina nepremičnin tožnika lahko ugotavlja le na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, ni utemeljen.

12. Sodišče pri tem dodaja, da bi tožena stranka s pridobitvijo odločbe o plačilu prispevka za uporabo mestnega zemljišča, o kateri se vodi uradna evidenca, če je le-ta bila izdana na ime tožnika in zoper katero je imel tožnik tudi pravno sredstvo, lahko postopek zaključila v skrajšanem postopku. Glede na to, da je v postopku odločanja izvajala dokazni postopek, pa mora upoštevati pravila ZUP, ki se nanašajo na udeležbo strank v postopku.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ugotovljene kršitve odpraviti.

K točki II izreka:

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetniška družba.