Up-104/97

15.7.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. D. D. iz Z., ki ga zastopa R. P., odvetnik v Š. pri J. na seji senata dne 15. julija 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba dr. D. D. zoper sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru št. St 5/95 z dne 6.2.1997 in 18.2.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je bil v zadevi St 5/95 Okrožnega sodišča v Mariboru postavljen za stečajnega upravitelja. S prvim izpodbijanim sklepom ga je stečajni senat odstavil, z drugim izpodbijanim sklepom pa je zavrnil pritožnikov ugovor.

2.Pritožnik zatrjuje, da je bila s tema sklepoma kršena njegova pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Pri tem izpodbija tiste očitke, ki jih glede njegovega dela kot stečajnega upravitelja prvi sklep dovolj določno navaja, za enega pa trdi, da ni dovolj konkretiziran, da bi ga mogel konkretno izpodbijati. Navaja in utemeljuje, da je bil odstavljen v resnici zaradi odklonilnega razpoloženja in zamere predsednice stečajnega senata, torej pristransko. Drugemu sklepu očita, da na njegove ugovore ni odgovoril, celotnemu postopku tudi, da v njem ni imel prave priložnosti navajati, dokazovati in prerekati, kar bi v svojo korist mogel.

3.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijana sklepa - z drugim je bila postavljena tudi nova stečajna upraviteljica - ne glede na tek in morebitni iztek stečajnega postopka razveljavi.

4.Svoj pravni interes utemeljuje pritožnik še s tem, da trpi zaradi prizadetega ugleda in dobrega imena duševne bolečine, nastaja pa mu tudi škoda zaradi izgubljenega dobička pri tej in pri drugih potencialnih stečajnih zadevah.

B.

5.Stečajni postopek je poseben, z zakonom urejen postopek, v katerem so stranke stečajni dolžniki in upniki. Postopek je oblikovan tako, da bi kar najbolj varoval interes strank, predvsem upnikov. Ena od poudarjenih značilnosti stečajnega postopka (11. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Uradni list RS, št. 76/93, v nadaljevanju - ZPPSL) je njegova hitrost in omejenost pravnih sredstev v njem.

6.Stečajni upravitelj je v stečajnem postopku eden od organov postopka (72. člen ZPPSL). Za to, da ta organ ves čas postopka obstaja, je odgovoren stečajni senat. Ta je odgovoren tudi za izbor osebe, ki opravlja dolžnosti stečajnega upravitelja. Zakon mu sicer daje temeljne smernice glede tega (78. in prvi odstavek 82. člena), konkretizacija teh smernic in njihova uporaba v posameznem primeru pa je v celoti prepuščena stečajnemu senatu.

7.Tako za sklep o postavitvi kot za sklep o odstavitvi stečajnega upravitelja predvideva zakon možnost ugovora, v drugem primeru je ta možnost dana samo odstavljenemu. Ugovor je zanj priložnost, da še vpliva na presojo senata in morda tudi na njegovo odločitev, ki pa je slejkoprej v celoti prepuščena stečajnemu senatu. Zakon tako v tretjem odstavku 77. člena - ko gre za sklep o postavitvi, kot v drugem odstavku 82. člena, ko gre za sklep o odstavitvi, izrecno določa, da je sklep senata o ugovoru dokončen (82. člen) in da zoper njega ni pritožbe (77. člen).

8.Niti postati niti ostati stečajni upravitelj ni pravica. Zato ni v neskladju z Ustavo - in pritožnik tega niti ne zatrjuje -, da je zakon izključil sodni postopek o tem, ali so v posamičnem primeru odstavitve stečajnega upravitelja zares in v dovoljšnji meri podani razlogi v smislu prvega odstavka 82. člena zakona.

Za tako ureditev pa ima zakonodajalec po drugi strani dovolj tehtne razloge tudi v naravi stečajnega postopka in v prednostni potrebi po njegovem nemotenem in nezadrževanem poteku. Sklep o odstavitvi stečajnega upravitelja ima po vsem povedanem naravo procesnega sklepa.

9.S tem ko pritožniku ni bila dana možnost, da bi v kontradiktornem postopku uveljavljal vse svoje ugovore, prerekanja in trditve v zvezi z njegovo odstavitvijo in razlogi zanjo, in ko zoper sklep stečajnega senata tudi nima pritožbe v smislu 25. člena Ustave, torej njegove človekove pravice niso bile kršene.

10.Zgolj z odstavitvijo, ki je edina vsebina izreka prvega izpodbijanega sklepa, tudi ni mogla biti kršena pritožnikova pravica do osebnega dostojanstva. V skladu z zakonom je stečajnega upravitelja mogoče odstaviti tudi iz nekrivdnih razlogov in celo iz razlogov, ki sploh niso na njegovi strani.

11.Ni izključeno, da je v posameznem primeru odstavitev stečajnega upravitelja rezultat zlorabe pristojnosti stečajnega senata. Prav tako je mogoče, da je zaradi zapisanih besed v sklepu, kakršna sta izpodbijana, kršena prizadetemu pravica do zasebnega dostojanstva. V takih primerih ima prizadeti redno sodno varstvo. Dokler ne izčrpa vseh pravnih sredstev v postopku pred sodiščem, ni izpolnjen procesni pogoj za vložitev ustavne pritožbe.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić in člana mag. Matevž Krivic in Franc Testen.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam-Lukić