Jedro

Sodišče mora otroku, ki je dopolnil 15. let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, kot udeležencu postopka omogočiti, da samostojno opravlja procesna dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se mladoletna hči predlagateljice in nasprotnega udeleženca M. F., EMŠO: ..., zaupa v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka), da je oče mladoletne M. (nasprotni udeleženec) dolžan od vložitve predloga, to je od 9. 1. 2020 dalje, plačevati mesečno preživnino zanjo v višini 100,00 EUR in sicer do pravnomočnosti tega sklepa zapadle preživninske obroke v roku 15 dni od vročitve sklepa, dospevajoče preživninske obroke pa do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun matere, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse do prve uskladitve preživnin, odtlej pa v valoriziranem znesku, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega centra za socialno delo (II. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da bodo stiki med mladoletno hčerjo in očetom potekali po vsakokratnem dogovoru med staršema in glede na interese ter želje mladoletne hčere (III. točka izreka). Sklenilo je, da udeleženca nosita vsak svoje stroške tega postopka (IV. točka izreka), ter da se s tem sklepom nadomesti sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. N 471/2013 z dne 4. 3. 2014 (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se nasprotni udeleženec po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Navaja, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je nepravilen in nezakonit. Navaja, da je prvenstveno procesnopravno sporno, kdo je v tem nepravdnem postopku udeležen na aktivni strani, to je, ali M. V. kot mati mladoletnega otroka M. F., rojene ... . Sodišče bi moralo zadevni predlog obravnavati na način, kakor da je predlog vložila aktivno procesno in stvarnopravno nelegitimirana stranka. Na položaj stranke v nepravdnem ali v pravdnem postopku mora paziti sodišče tudi samo po uradni dolžnosti ves čas postopka. Navaja, da je v tem nepravdnem postopku ključno, da morajo biti določeni stiki vedno konkretizirati, to je krajevno in časovno določeni ali določljivi, da se lahko v praksi sploh izvajajo. Ni dovolj, da so stiki določeni po vsakokratnem dogovoru obeh staršev in glede na interese in želje mladoletne M. F. Tako določeni stiki so določeni zgolj pogojno, pri čemer pa tako določeni stiki težko v praksi zaživijo oziroma se izvršujejo. Zato je potrebno v tem nepravdnem postopku določiti stike na bolj določen in konkretiziran način. Nadalje navaja, da pritožnik nima zadosti lastnih denarnih sredstev, da bi se lahko preživljal ali da bi lahko človeka vredno oziroma dostojno živel, ker je trajno brezposelna oseba zaradi svojih zdravstvenih težav. Zaradi navedenega ni v stanju, da bi lahko plačeval preživnino 100,00 EUR mesečno. V tem nepravdnem postopku bi moral biti nasprotni udeleženec tudi zaslišan, da bi lahko pojasnil vse okoliščine konkretnega primera. Pritožba še navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa nejasen in nerazumljiv, kar samo po sebi predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za to, da izpodbijani sklep okrožnega sodišča pravno gledano ne more nadomestiti sodne poravnave okrožnega sodišča z dne 4. 3. 2014, pač pa jo lahko le spremeni z učinkom za naprej. Zadevni predlog pa je vsebinsko tako postavljen, kot tudi izrek sklepa, kakor da se z izpodbijanim sklepom nadomesti in tudi za nazaj odpravi oziroma nadomesti sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. N 41/2013 z dne 4. 3. 2014, kar pa je nepravilno in nezakonito. Pritožba predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadeva vrne v postopek ponovnega odločanja na prvo stopnjo.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sledilo predlogu predlagateljice in po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je pridobilo in izvedlo dokaze, navedene v 17. točki obrazložitve, in po 14. 10. 2020 opravljenem naroku , skupno mladoletno hčer predlagateljice in nasprotnega udeleženca M. F. (rojeno ...) zaupalo v varstvo in vzgojo materi, očetu (nasprotnemu udeležencu) pa zanjo od vložitve predloga dalje (9. 1. 2020) naložilo plačevati mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklenilo je, da bodo stiki med hčerjo in očetom potekali po vsakokratnem dogovoru med staršema in glede na interese ter želje mladoletne M. F. 6. Odločitev o varstvu in vzgoji mladoletne M. F. je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na četrti odstavek 138. člena Družinskega zakonika (DZ), po katerem sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in korist otroka.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec, kot je razumeti iz navedb, nasprotuje aktivni legitimaciji matere skupne mladoletne hčere v tem nepravdnem postopku. Po določbi prvega odstavka 102. člena ZNP -1 se postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ter za spremembo sklepa, ki ta vprašanja ureja, začne na predlog enega ali obeh staršev, otrokovega skrbnika, otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, ali centra za socialno delo. Na podlagi navedene zakonske določbe je tako tudi mati otroka kot starš aktivno legitimirana za vložitev predloga po četrtem odstavku 138. člena Družinskega zakonika. ZNP-1 med splošnimi določbami za postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij vsebuje tudi določbo o posebni procesni sposobnosti otroka, ki je dopolnil 15. let ter je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, po kateri ima pravico, da v celoti samostojno nastopa v postopku, če izjavi, da bo samostojno opravljal procesna dejanja, v takem primeru zakoniti zastopnik otroka ni več upravičen opravljati dejanj v postopku (drugi in tretji odstavek 45. člena ZNP-1). Sodišče mora torej otroku, ki je dopolnil 15. let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, kot udeležencu postopka omogočiti, da samostojno opravlja procesna dejanja. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je mladoletna hči predlagateljice in nasprotnega udeleženca M. F. (rojena ...), v tem postopku sodelovala, pritožba pa ne trdi, niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi (kljub pozivu in pouku sodišča1) podala izjavo iz tretjega odstavka 45. člena ZNP-1. 8. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so se razmere pri materi in v odnosu med mladoletno M. F. in očetom ter v odnosu med mladoletno M. F. in materjo toliko spremenile, da bodo z zaupanjem M. F. v varstvo in vzgojo materi v največji možni meri zaščitene njene koristi. Pritožba razlogom in odločitvi o zaupanju mladoletne hčere v varstvo in vzgojo materi vsebinsko ne nasprotuje.

9. Neutemeljeno pa nasprotuje tudi odločitvi o stikih med mladoletno M. F. in očetom v točki III izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pojasnilo in navedlo sprejemljive razloge za sprejeto odločitev glede stikov med mladoletno hčerko, ki jo je obrazložilo v točkah 32 do 35 obrazložitve. Pri tem je pravilno izhajalo iz določbe 141. člena DZ in pri odločanju o stikih med otrokom in očetom upoštevalo načelo največje otrokove koristi (7. člen ZD), ki je osnovno vodilo tudi pri odločanju o stikih mladoletnih otrok s starši oziroma pri spremembi le-teh (osmi odstavek 141. člena DZ). Pritožnik v ničemer konkretno ne prereka vsebinskih razlogov sodišča prve stopnje, ki jih je oprlo tako na izpovedbo v postopku zaslišane predlagateljice, kot tudi na izpovedbo mladoletne M. F. in poročilo pristojnega centra za socialno delo, v katerem je med drugim poudarjena tudi potrebna in aktivna vloga očeta, da stike s hčerjo vzdržuje in jih ohranja.2 Pritožnik ob razlogih sodišča prve stopnje tudi ne pove, kako naj bi bili stiki med očetom in hčerjo konkretneje (časovno in krajevno določeni), da bi se le-ti izvrševali. Tudi sprejeta odločitev o stikih pa stike med očetom in hčerjo nedvomno omogoča. Odločitev glede stikov je tako ob razlogih, ki jih je pojasnilo sodišče prve stopnje, upoštevaje tudi starost mladoletne M. F. in načelo največje koristi otroka, s poudarjeno tudi ustrezno aktivno vlogo nasprotnega udeleženca pri tem, pravilna.

10. Pritožba tudi neutemeljeno izpodbija določitev in višino mesečne preživnine za mladoletno hčer nasprotnemu udeležencu. Sodišče prve stopnje je odločitev o preživnini in njeni višini pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 183. člena DZ, upoštevaje tudi določbe 189., 190., pa tudi 198. člena DZ. Vsebinsko ugotovljenih premoženjskih razmer matere in ugotovljenih potreb mladoletne hčere, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo na mesečni znesek 450,00 EUR, pritožnik v ničemer ne izpodbija in ne prereka. Izpostavlja le, da sam nima zadostnih lastnih denarnih sredstev, da bi se lahko preživljal ali da bi lahko človeka vredno oziroma dostojno živel, ker je trajno brezposelna oseba zaradi svojih zdravstvenih težav ter da preživnine v višini 100,00 EUR mesečno ni v stanju plačevati, v zadevnem nepravdnem postopku pa bi moral biti tudi zaslišan, da bi lahko pojasnil vse okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje je v 28. točki obrazložitve upoštevalo podatke o višini denarnih prejemkov, ki jih prejema nasprotni udeleženec, ki jih je ugotovilo po uradni dolžnosti, utemeljeno pa je upoštevalo tudi, da nasprotni udeleženec opravlja tudi dopolnilno dejavnost, česar pritožnik ne prereka. Prav tako pa pritožnik tudi ne prereka, da drugih preživninskih obveznosti, razen obveznosti preživljanja mladoletne M. F. nima, kot tudi ne prereka iz njegove vloge povzete navedbe, da je zaposlena tudi njegova partnerka. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je bil nasprotni udeleženec na narok 14. 10. 2020 pravilno in pravočasno vabljen in ker svojega izostanka ni opravičil, je bil narok izveden v njegovi odsotnosti, zato ga tudi ni moglo zaslišati. Pritožnik v pritožbi ne prereka, da je bil na narok pravilno in pravočasno vabljen3. Zato tudi pritožbenemu očitku, da bi nasprotni udeleženec v postopku moral biti tudi zaslišan, pritožbeno sodišče ne more slediti. Ob obrazloženem se tako pritožba tudi v delu, ki se nanaša na odločitev o preživnini, izkaže za neutemeljeno.

11. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (oboje v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sklepa razumljiv, tudi v V. točki, ki jo ob tem izpostavlja pritožba, odločitev obrazložena, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo in tudi niso nasprotni odločitvi v izreku, tako da je pritožbeni preizkus mogoč. Iz izreka sklepa v V. točki ne izhaja, da je s predmetnim sklepom tudi za nazaj nadomeščena in odpravljena sodna poravnava Okrožnega sodišča, torej za čas pred izdajo izpodbijanega sklepa, kot zmotno predstavlja pritožba. Postopkovna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), ki jo ob tem tudi navaja pritožba, je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih odločbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP), pritožnik pa te kršitve (takoimenovane protispisnosti) glede na navedeno vsebino ne obrazloži in ne konkretizira.

12. Ob obrazloženem je tako sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Očitek o bistvenih kršitvah postopka ob ni utemeljen, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu postopkovnih kršitev, na katere pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ni ugotovilo.

13. Zato je pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj: poziva sodišča z dne 6. 8. 2020 in z dne 7. 9. 2020 – list. št. 32, 36 v spisu in zapisnik o naroku z dne 14. 10. 2020 (stran 62-64) v spisu. 2 Primerjaj zlasti obrazložitev v točkah 34 in 35 izpodbijanega sklepa. 3 Povratnica-vročilnica k listovni št. 35 v spisu.