Jedro

Ni nujno, da mora biti škoda materialna, saj je še težje nadomestljiva ali pa skoraj nenadomestljiva ravno tista škoda, ki nekomu nastane, pa se da le zelo težko, ali pa sploh ne, materialno ovrednotiti. Pomen 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, je (tudi) v tem, da na ta način omogoča začasno ureditev spornega pravnega razmerja. Terjatev namreč (predvsem) ogroža ravnanje, zaradi katerega bi sodno varstvo ostalo brez pomena - to pa je v primeru, če bi med sodnim postopkom za varstvo terjatve tožniku še nadalje nastajala težko nadomestljiva škoda.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na umik iz vsakršnega pravnega prometa revij, periodike ter drugih izdelkov, ki jih je tožena stranka dala v pravni promet in ki so označeni z znakom GLAMUR, znamko GLAMOUR oziroma z vsemi drugimi znaki, ki posnemajo znamko GLAMOUR (1. točka), ter na prepoved nadaljnje prodaje, izdajanja, oglaševanja ter ponujanja na trgu revij, periodike ter drugih izdelkov, ki so označeni z znakom GLAMUR, znamko GLAMOUR oziroma z vsemi drugimi znaki, ki posnemajo znamko GLAMOUR, ter na prenehanje z vsakršno drugo uporabo navedenih znakov v gospodarskem prometu, ki ni odobrena s strani tožeče stranke (2. točka), za kršitev katere bi bila predvidena denarna kazen v znesku 20.000.000,00 SIT (3. točka). Tožeča stranka se je proti takšnemu sklepu pritožila (po pooblaščeni odvetnici). Uveljavljala je vse pritožbene razloge, pri čemer pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka ni konkretizirala. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu začasne odredbe oziroma (podrejeno) razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Pri tem je zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila), ki pa jih ni specificirala. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila (po pooblaščenih odvetnikih), čeprav odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu ni predviden. Prerekala je pritožbene navedbe in predlagala potrditev izpodbijanega sklepa. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od dneva izdaje prvostopenjske odločbe do plačila). Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe na podlagi 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedla je, da je njena terjatev (glede na obstoj znamke in na obstoj njene kršitve) nedvomno podana, da pa je odredba nujna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (list. št. 11). Sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Tudi sicer pa naj bi bila morebitna težko nadomestljiva škoda krita z odškodninskim zahtevkom iz tožbe. Vendar pa sodišče druge stopnje s takšno pravno presojo ne soglaša. Tožeča stranka je težko nadomestljivo škodo pojasnjevala s prizadetim ugledom in prepoznavnostjo njene blagovne znamke ter z zmanjševanjem njene tržne identitete. Zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni pojasnila, "v čem konkretno naj bi bilo zatrjevano dejstvo težko nadomestljive škode" (list. št. 26). Sicer "ni nujno, da mora biti ta škoda materialna, saj je še težje nadomestljiva ali pa skoraj nenadomestljiva ravno tista škoda, ki nekomu nastane, pa se da le zelo težko, ali pa sploh ne, materialno ovrednotiti" (Tone Frantar: Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 313). Ravno za tako (nematerialno) škodo pa naj bi šlo v konkretnem primeru (prim. 183. člen Obligacijskega zakonika (OZ)). Tožeča stranka je zaradi kršitve mednarodne blagovne znamke dejansko postavila tudi odškodninski zahtevek. Vendar pa s tem v zvezi ni mogoče slediti razlogovanju sodišča prve stopnje, da "tožeča stranka varuje svojo zatrjevano nastalo ji škodo z odškodninskim zahtevkom iz tožbe" (list. št. 26). Pomen drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, je namreč (tudi) v tem, da na ta način omogoča začasno ureditev spornega pravnega razmerja. Terjatev namreč (predvsem) ogroža ravnanje, zaradi katerega bi sodno varstvo ostalo brez pomena - to pa je v primeru, če bi med sodnim postopkom za varstvo terjatve tožniku še nadalje nastajala težko nadomestljiva škoda (gl. razloge odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.07.1998, št. Up - 275/97, B.6.). Ravno za takšno situacijo pa naj bi šlo v konkretnem primeru. Glede na nesprejemljivo pravno presojo sodišča prve stopnje (po kateri ne bi bila nikoli izdana (regulacijska) začasna odredba, saj bi bilo vedno mogoče šteti, da bo škodo nadomestila denarna odškodnina) je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (15. člen ZIZ v zvezi s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Zaradi zmotne pravne presoje namreč sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanske podlage, potrebne za izdajo predlagane začasne odredbe. Tako npr. v zvezi z zatrjevano kršitvijo mednarodne blagovne znamke tožeče stranke "GLAMOUR", z njeno neupravičeno uporabo v gospodarskem prometu (po prvem odstavku 94. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL)) - to je v zvezi z verjetnim izkazom obstoja terjatve (po prvem odstavku 272. člena ZIZ), ni ugotovilo, kdaj je začela izhajati revija tožene stranke ("GLAMUR") oziroma kdaj je izšla njena prva številka niti kdaj je tožeča stranka izvedela za zatrjevano kršitev, kar je pomembno glede na trditev tožene stranke v odgovoru na tožbo, da naj bi potekla tako subjektivni rok (iz prvega odstavka 97. člena ZIL) kot tudi objektivni (iz drugega odstavka 97. člena ZIL). Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep, je na podlagi 15. člena ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 165. člena ZPP odločitev o stroških pritožbenega odgovora tožene stranke pridržalo za novo končno odločbo.