Jedro

Pritrditi gre sicer stališču v pritožbi, da lahko odobritev poda samo skrbnik. Vendar je s tem, ko je skrbnik kot zakoniti zastopnik predlagatelja, za zastopanje dne 14. 4. 20229 pooblastil v pritožbi navedeno odvetniško družbo, nanjo kot na pooblaščenca prenesel pooblastila za opravo pravdnih dejanj, ki jih opravlja v imenu svojega varovanca (v skladu s čl. 79/1 ZPP). Glede teh ZPP v 92. členu določa, da imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imel predlagatelj, če bi bil procesno sposoben. Torej lahko skrbnik predlagatelja kot njegov zakoniti zastopnik vsa procesna dejanja opravlja tudi preko pooblaščenca, pri čemer imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP) oz. zanjo zakoniti zastopnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam trpi svoje pritožbene stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se (pod točko I izreka) razveže zakonska zveza, ki sta jo dne 26. 4. 1986 v Bratislavi - Ružinov sklenila sedaj udeleženca postopka A. A. in B. B., ter (pod točko II), da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep v celoti se pravočasno po pooblaščencu pritožuje nasprotna udeleženka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s členom 366 Zakona o pravdnem postopku (ZPP),1 to je iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča, da naj bi predlagatelj razumel pomen vloženega predloga za razvezo zakonske zveze in posledice tega. Izvedenka namreč v dopolnilnem mnenju, izdelanem skoraj dve leti po izdelavi prvotnega mnenja, na pamet, brez vpogleda v dokumentacijo, pri čemer je podatke spisa očitno pomešala s podatki drugega spisa, saj nasprotna udeleženka v postopku ni bila zaslišana in tudi sicer ni podala nobenih samohvalnih izjav, katere je povzela izvedenka, na vprašanje o predlagateljevi sposobnosti razumeti pomen izjave in njenih posledic ob vložitvi predloga za razvezo zakonske zveze v maju 2019, ni mogla odgovoriti niti pritrdilno niti nikalno. Svojo lastno špekulacijo, da je še dva dni pred narokom imel namero ločiti se od žene, je v nadaljevanju sama izpodbila z navedbo, da je bil predlagatelj morda pod vplivom sina, pri čemer je ponovila, da se z gotovostjo ne da trditi, da naj bi predlagatelj ″stal za svojo vlogo in predlogom za razvezo zakona″, glede na njegovo stanje. Dopolnilno mnenje izvedenke ni strokovno utemeljeno in sodišče nanj ne bi smelo opreti svoje sodbe. Tudi izpoved priče C. C., ki je sin predlagatelja, in ni mogel pričati nepristransko, ker je kot njegov eventualni dedič zainteresiran za razvezo ter za izključitev nasprotne udeleženke od bodočega dedovanja po predlagatelju, na katero sodišče nadalje opira svojo ugotovitev o procesni sposobnosti predlagatelja, ne more spremeniti prvotne ocene izvedenke, da predlagatelj ni sposoben izražati svoje prave volje in da ni sposoben razumeti pomena svojih izjav - od junija 2018 je diagnoza enaka, z nihanji v intenziteti. Navsezadnje je sodišče že samo ugotovilo, da predlagatelj ob vložitvi predloga ni bil procesno sposoben, zato je D. D., ki je bil z nepravdnim sklepom dne 20. 1. 2022 postavljen predlagatelju za skrbnika, naložilo odobritev predloga za razvezo z dne 15. 5. 2019 z dopolnitvijo in do takrat opravljenih procesnih dejanj predlagatelja. Imenovani predloga za razvezo zakonske zveze z dopolnitvijo in do takrat opravljenih procesnih dejanj predlagatelja po pooblaščencu tudi ni odobril, kot je bil pozvan s strani sodišča. Predlaga, da Višje sodišče v Celju pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da predlog zavrže, oz. podrejeno, da razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščenki, predlagatelj navaja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožba nasprotne udeleženke pa neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in nasprotni udeleženki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdna (oziroma procesna) sposobnost je sposobnost stranke, da lahko samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja, pri čemer takšna sposobnost ustreza poslovni sposobnosti po materialnem pravu. Pritožnica ne izpodbija2 zaključka prvostopnega sodišča v delu glede ugotovljene procesne nesposobnosti predlagatelja tekom postopka,3 ki ga potrjujeta v samem postopku pridobljeno izvedensko mnenje sodne izvedenke za psihiatrijo dr. E. E. in predlagateljeva lastna izpoved, kar vse izhaja iz točke 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Graja pa ga v delu, ki se nanaša na čas vložitve predloga za razvezo zakonske zveze, za katerega je prvostopno sodišče zaključilo, da je predlagatelj razumel pomen vloženega predloga in posledice tega. Izpodbijani pritrdilni zaključek o tem spornem dejstvu prvostopnega sodišča temelji na prepričljivi dokazni oceni v dokaznem postopku izvedenih dokazov (dopolnilno mnenje dr. E. E.,4 ki mu pritožnik šele v pritožbi očita, da ni strokovno utemeljeno, vendar po oceni pritožbenega sodišča neargumentirano, glede na to, da v zvezi z njim obrazloženo ne uveljavlja nobenih bistvenih kršitev postopka, ter slednjemu nenasprotujoča izpoved priče C. C., čeprav bližnjega sorodnika5), ki ustreza metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP6. Pravilni in prepričljivi so zato tudi dejanski zaključki sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.7 Zato ni moč pritrditi pritožbeni graji o zmotni presoji sodišča prve stopnje glede predlagateljeve zmožnosti razumevanja pomena svoje izjave in njenih posledic v času vložitve predloga za razvezo zakonske zveze.

6. Prvostopno sodišče je, glede na v ZPP predvideno dolžnost, da ves čas po uradni dolžnosti pazi (med drugim tudi), ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben, kot tudi, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP), s sklepom Okrajnega sodišča v Celju N 87/2021 z dne 20. 1. 2022 predlagatelju postavljenemu skrbniku D. D., katerega obveznost in pravica je med drugim tudi zastopanje v sodnih postopkih, naložilo izjasnitev tako glede odobritve vloženega predloga za razvezo zakonske zveze kot tudi dotedanjih opravljenih procesnih dejanj (čl. 81 ZPP). Postavljeni skrbnik je dne 13. 6. 2022 odobril ne le vsa opravljena procesna dejanja, temveč tudi vloženi predlog za razvezo zakonske zveze, kar pa ni kršitev, ki bi glede na obrazložitev iz prejšnje točke zahtevala zavrženje predloga, za kar se zavzema pritožba.8

7. Neutemeljena je tudi nadaljnja pritožbena graja nasprotne udeleženke, da skrbnik predlagatelja predloga za razvezo zakonske zveze z dne 15. 5. 2019 z dopolnitvijo in dotedanjih (do poziva sodišča z dne 1. 6. 2022) opravljenih procesnih dejanj predlagatelja po pooblaščencu ni odobril, ker je po pritožbenih navedbah pooblaščenec skrbnika, Odvetniška družba F. iz Ljubljane, sodišču zgolj poslala vlogo, v kateri je navedla, da »Skrbnik naslovnemu sodišču sporoča, da potrjuje in odobrava vsa do sedaj opravljena procesna dejanja predlagatelja″, kar ni odobritev, kot jo je zahtevalo sodišče. Pritrditi gre sicer stališču v pritožbi, da lahko odobritev poda samo skrbnik. Vendar je s tem, ko je skrbnik D. D. kot zakoniti zastopnik predlagatelja, za zastopanje dne 14. 4. 20229 pooblastil v pritožbi navedeno odvetniško družbo, nanjo kot na pooblaščenca prenesel pooblastila za opravo pravdnih dejanj, ki jih opravlja v imenu svojega varovanca (v skladu s čl. 79/1 ZPP). Glede teh ZPP v 92. členu določa, da imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila,10 enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imel predlagatelj, če bi bil procesno sposoben. Torej lahko skrbnik predlagatelja kot njegov zakoniti zastopnik vsa procesna dejanja opravlja tudi preko pooblaščenca, pri čemer imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP) oz. zanjo zakoniti zastopnik. Zato pritožnica z navedbami, da skrbnik privolitve v vlogi z dne 9. 6. 2022 ni podal veljavno, ker njegovo sporočilo o odobritvi preko njegove pooblaščenke ne ustreza načinu odobritve, kot jo je zahtevalo sodišče, ne more uspeti.

8. Obrazložene odločitve o stroških pritožnica vsebinsko ne izpodbija. Ta je v odločitvi, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, ki so nastali vsakemu od njiju, ne glede na to, da se izpodbijani sklep v točki 12 obrazložitve izrecno sklicuje le na čl. 55/2 ZNP-1, ne pa tudi na člena 40/2 in 40/1 istega zakona, po vsebini pravilno oprta tudi na citirani določbi.

9. Glede na obrazloženo se pritožbene navedbe pokažejo za neutemeljene. Sodišče prve stopnje je najprej pravilno ugotovilo pristojnost slovenskega sodišča na podlagi 5. in 6. alineje 1.(a) odstavka 3. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, kot to izhaja iz točke 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v nadaljevanju pa je na podlagi Uredbe Sveta (EU) 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, tudi pravilno uporabilo materialno pravo sodišča, pred katerim poteka postopek, to je slovensko pravo oz. določbe 1. odstavka 98. čl. Družinskega zakonika o razvezi zakonske zveze zaradi nevzdržnosti (kar vse pritožbeno ni bilo sporno). Pritožbeno očitane kršitve tako niso bile storjene, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP). Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zaradi neutemeljenosti zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člena 353 in 365 ZPP).

10. Predlagatelj sam trpi svoje pritožbene stroške odgovora na pritožbo, glede na določilo čl. 55/2 ZNP-1, da sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku. V okviru citirane določbe je pritožbeno sodišče glede na vsebino izpodbijanega sklepa, pritožbe (v kateri pritožnica stroškov ni priglasila) in odgovora na pritožbo uporabilo osnovno pravilo za porazdelitev stroškov v nepravdnih postopkih, kakor je tudi obravnavani, to je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (čl. 40/1 ZNP-1).

1 Vsa določila ZPP so v obravnavanem postopku, ki je nepravdni, uporabljena na podlagi čl. 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). 2 Sicer pravilnega, opirajočega se na oceno izvedenke psihiatrinje dr. E. E. o tem, da predlagatelj zaradi trajne motnje v duševnem zdravju ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj in oblikovati prave volje ter jo tudi ustrezno izraziti. 3 Takšno stališče je nasprotna udeleženka zastopala že v okviru postopka pred prvostopnim sodiščem. 4 Katera na zastavljeno vprašanje o predlagateljevi sposobnosti razumevanja pomena izjave in njenih posledic ob vložitvi predloga za razvezo zakonske zveze v maju 2019, ni mogla odgovoriti niti pritrdilno niti nikalno. 5 O tem, da je bil oče v času pisanja predloga v normalnem stanju in da je vedel, kaj piše in kaj pomeni razveza, o kateri je govoril že večkrat pred tem. 6 Ob domnevani predlagateljevi poslovni sposobnosti, iz katere je potrebno izhajati, saj mu ta v času vloženega predloga za razvezo zakonske zveze dne 15. 5. 2019 ni bila odvzeta, in ga je vložil sam (ne po pooblaščencu), še preden mu je bil s sklepom z dne 20. 1. 2022 postavljen skrbnik odraslemu, pri čemer pritožnica v pritožbi sama priznava nihanja v intenziteti predlagatelju postavljene diagnoze demence, kot vse izhaja iz spisa. 7 Primerjaj točke od 8 do 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Ob tem, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP lahko, glede na novejšo sodno prakso, sklicuje le stranka, na katero se takšna kršitev nanaša, ne pa tudi nasprotna stranka oz. udeleženec (na primer: VS RS II Ips 112/2012 z dne 12. 6. 2014). 9 Priloga A3 spisa. 10 Na prekoračenje pooblastil se pritožba ne sklicuje.