Jedro

Le tiste podatke, ki organu na ta način niso dostopni, je zase in za svoje družinske člane dolžan posredovati prosilec.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2878/2018 z dne 6. 12. 2018 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah N 10/2018. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka prejela nepopolno dokumentacijo, zato je tožnico pozvala, naj svojo prošnjo dopolni z dokazili oziroma potrdili iz uradnih evidenc Republike Hrvaške za svojega moža A.A., ki je državljan Republike Hrvaške, in sicer z izpiskom iz transakcijskih računov, odprtih na Hrvaškem, potrdilom o lastništvu nepremičnin ter dokazilom oziroma potrdilom o njihovi približni tržni vrednosti, potrdilom o lastništvu motornih vozil, morebitnega podjetja z bilanco stanja, vrednostnih papirjev oziroma potrdilom pristojnih organov, da tožničin mož nima navedenega premoženja na Hrvaškem. Hkrati je bila tožnica pozvana, da v primeru, če v danem ali podaljšanem roku teh dokazil ne more predložiti, navede natančne in konkretne razloge za to ter predloži moževo izjavo o navedenem premoženju, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo. Opozorjena je bila, da bo toženka sicer njeno vlogo zavrgla oziroma zavrnila.

3. Tožnica je svojo prošnjo dopolnila z zemljiškoknjižnimi izpiski za moževe nepremičnine in izjavo o njihovi vrednosti ter izjavo da na območju Republike Hrvaške nima drugega v pozivu navedenega premoženja. Ker pa tožnica niti v navedeni dopolnitvi niti do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložila zahtevanih listin, niti ni navedla razlogov, zaradi katerih jih ne bi mogla predložiti v postavljenem ali morebitnem podaljšanem roku, toženka ni mogla preveriti materialnih razmer tožnice oziroma njenega moža in s tem ugotoviti obstoja pogojev za dodelitev BPP.

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je bil rok za dopolnitev vloge bistveno prekratek, zahteva, da predloži izpiske iz evidenc banke in državnih organov pa neživljenjska, saj bi jih, glede na to, da je Hrvaška članica Evropske unije, toženka lahko pridobila sama preko izmenjave podatkov. Sprašuje, zakaj je toženka potrebovala moževo lastnoročno podpisano izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, če ta izjava nima nobene teže. Meni, da je izpodbijana odločba zato v nasprotju z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Trdi, da je predložila vse listine, ki jih je preko poznanstev pridobila v postavljenem roku, in navedla vse podatke, s katerimi sta z možem razpolagala v danem trenutku. Navaja še, da bi za pridobitev enakih podatkov na območju Republike Slovenije potrebovala več kot mesec dni, kaj šele, da bi take podatke pridobila s Hrvaške.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporno, ali je imela toženka podlago za zavrženje tožničine vloge kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

8. Skladno prvim odstavkom 66. člena ZUP je vloga nepopolna, če ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Potrebne sestavine vloge za odločanje o pravici do BPP so določene v ZBPP. Glede na namen BPP mora vloga organu omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine.

9. ZBPP v prvem odstavku 32. člena določa, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti tudi osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov. Skladno z določbami prvega odstavka 20. člena ZBPP organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi za ugotavljanje materialnega položaja prosilca potrebne osebne podatke. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb. Ne glede na navedeno določbo pa so osebe iz prvega odstavka 14. člena ZBPP (to je prosilec in relevantni družinski člani) strokovni službi za BPP dolžni dati vse podatke iz prejšnjega odstavka, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Če pa je prosilec tujec, mora skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZBPP prošnja poleg podatkov iz drugega odstavka 32. člena ZBPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

10. Glede na navedeno do potrebnih podatkov na podlagi EMŠO in davčne številke organ dostopa sam. Le tiste podatke, ki organu na ta način niso dostopni, je zase in za svoje družinske člane dolžan posredovati prosilec. Glede na to, da je tožničin mož hrvaški državljan, je toženka zato lahko zahtevala, da ji tožnica predloži tudi podatke, do katerih sama na način, predpisan v 20. členu ZBPP nima dostopa. Zmotna pa je tožničina presoja, da je tožničina vloga tudi po dopolnitvi tako pomanjkljiva, da so izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje.

11. Najprej sodišče šteje za pomembno, da je nekatere podatke o premoženjskem stanju tožničinega moža, vsebovala že njena vloga (izpolnjen obrazec BPP za družinske člane, izpiski iz moževega bančnega računa v Sloveniji), ki jih je glede na podatke o EMŠO in davčni številki tožničinega moža, ki ima prebivališče v Sloveniji, toženka lahko tudi preverila (npr. podatki ZPIZ o pokojnini v Sloveniji, podatki o osebnem vozilu, ki je registriran v Sloveniji).

12. Glede zahtevane dopolnitve se sodišče strinja s tožnico, da je bil dani rok 15 dni za dopolnitev vloge glede na zahtevano dokumentacijo lahko prekratek, saj bi tožnica morala predložiti več dokazil od različnih inštitucij v Republiki Hrvaški. ZUP sicer stranki omogoča, da zaprosil za podaljšanje roka, vendar pa je za presojo v tem primeru bistveno, da je toženkin poziv v tem pogledu nejasen, saj tožnici v primeru, da v postavljenem ali podaljšanem roku zahtevane dokumentacije ne more predložiti, hkrati omogoča, da predloži izjavo o premoženjskem stanju, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo. Tožnica je to možnost izkoristila ter je v postavljenem roku poleg zemljiškoknjižnih izpiskov za nepremično premoženje na Hrvaškem in izjave o vrednosti teh nepremičnin predložila še moževo izjavo o premoženjskem stanju, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, v kateri med drugim navaja, da na območju Republike Hrvaške nima drugega v pozivu navedenega premoženja, poleg tega pa še izjavlja, da v Sloveniji prebiva že od leta 1960. Do takšne tožničine dopolnitve pa se toženka ni opredelila, temveč je svojo odločitev oprla zgolj na to, da tožnica v danem roku ni predložila vseh zahtevanih listinskih dokazov, niti ni navedla, zakaj tega tudi v podaljšanem roku ne bi mogla storiti.

13. Glede na pojasnjeno sodišče sodi, da niso izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Izpodbijani sklep je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, ob tem pa v postopku ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnice pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena navedenega pravilnika).